Nova občasna razstava v Muzeju Slovenj Gradec prikazuje vpliv gibanja reformacije na versko in kulturno življenje, predstavlja ključne osebnosti tistega časa ter odziv Katoliške cerkve v obdobju protireformacije.

Reformacija je bila versko, družbeno in kulturno gibanje, ki je korenito spremenilo zahodni svet. Vero je približala posamezniku in zaradi želje po dostopnejšem branju Svetega pisma opolnomočila številne ljudske jezike ter prispevala k širjenju izobraženosti.

Ob letošnji 500. obletnici začetka delovanja prvega znanega protestantskega pridigarja v Slovenj Gradcu, Hansa Hasa, želijo v Muzeju Slovenj Gradec obuditi spomin na pomembno zapuščino domačih reformatorjev. Razstava osvetljuje dogajanje v obdobju reformacije na območju dežel Koroške, Štajerske in Kranjske ter predstavi nekatere ključne osebnosti in njihove dosežke.

Predstavljen je tudi odgovor Katoliške cerkve oziroma doba protireformacije. V drugem delu pa se razstava posveča mestu Slovenj Gradec in njegovi bogati zgodovini, ki jo je v tem obdobju zaznamovalo kar nekaj lokalnih posebnosti, od pridigark do gradnje cerkvenega kompleksa na Legnu. O delovanju Hansa Hasa je pisal tudi Primož Trubar in ob tem prvi uporabil slovensko ime mesta – v Slovenskim Gradci.

Ali veste?

Slovenj Gradec je bil med prvimi mesti, kjer je deloval protestantski pridigar in to leta 1525.
Sedež protestantov je bil v špitalski kapeli Sv. Duha.
Hans Has je bil kot krivoverec obešen 2. decembra 1527 v Gradcu. O tem dogodku je točno 50 let pozneje poročal Primož Trubar v delu Noviga testamenta pusledni deil, v katerem najdemo prvi zapis slovenskega imena mesta Slovenj Gradec – v Slovenskimi Gradci.
Kot predikante najdemo v virih izpričane tudi laike, predvsem iz vrst meščanov, kot lokalna posebnost pa izstopajo pridigarke, ki jih v tem obdobju ne srečamo v nobenem drugem viru ali kraju.
Gradnja molilnice in pokopališča na Legnu pri Slovenj Gradcu; predvideli so tudi hišo za predikanta. Leta 1595 je Erazem Gall z Gallenhofa kupil zemljo med dvorcema Legen in Gallenhof, na kateri so potem začeli graditi evangeličanski kompleks in ga dokončali do leta 1598. Na tem pokopališču so pokopavali tudi protestante z območja Šoštanja. O pokopališču izvemo iz poročila vizitacijske komisije samo to, da ga je ta že leta 1600 porušila.