Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo ter Združenja medicine dela, prometa in športa so v sredo poslancem DZ poslali svoje stališče glede ključnih javnozdravstvenih in socialnih posledic uveljavitve omenjenega zakona.
Zapisali so, da zaradi načina vlaganja zakona javna razprava o njem ni bila omogočena, prav tako v predlogu niso predstavljene zelo pomembne posledice morebitne legalizacije konoplje v Sloveniji. V predlogu tudi ni niti omenjena niti upoštevana visoka stopnja ogroženosti slovenskih mladostnikov v zvezi z uporabo konoplje. Opozarjajo, da so slovenski mladostniki (15-16 let) že zdaj prvi v EU po tveganju za razvoj zasvojenosti s konopljo in med prvimi po uporabi konoplje, njihovo poznavanje tveganj uporabe konoplje pa je med najnižjimi v EU.
Mednarodni podatki nedvomno kažejo, da legalizacija konoplje za omejeno osebno uporabo prinese predvsem povečanje uporabe konoplje v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Zato lahko povečanje uporabe pričakujemo tudi v Sloveniji, kar zagotovo vodi v povečanje števila oseb z zasvojenostjo (še posebej med mladimi), povečanje števila oseb z duševnimi motnjami (psihotične motnje, shizofrenija, depresija idr.), porast zastrupitev (še posebej med otroki in mladostniki), povečanje števila oseb s srčno-žilnimi boleznimi ter drugimi zdravstvenimi težavami in boleznimi, ki so posledice uporabe konoplje, so navedli.
Opozorili so, da lahko pričakujemo tudi povečanje števila delovnih in prometnih nesreč, saj predlog zakona dovoljuje vožnjo pod vplivom THC, povečanje števila oseb s slabšim učnim uspehom, nižjo doseženo izobrazbo, nižjo učinkovitost pri delu, več brezposelnih in odvisnih od socialnih prejemkov.
Strokovnjaki ugotavljajo, da predlog zakona sploh ne podaja rešitev, s katerimi bi dosegli v predlogu navedene cilje, ampak bi prispeval k nasprotnemu učinku. “Kar se tiče zmanjševanja tveganja bolnikov ob nakupih spornih izdelkov na črnem trgu, je predlog zakona povsem nepotreben, saj je že zdaj v okviru obstoječe zakonodaje bolnikom zagotovljen dostop do varnih pripravkov iz konoplje na recept, stroški za to so pokriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali.
Menijo, da obstoječi predlog zakona prav tako ne more uresničiti cilja o zmanjšanju črnega trga proizvodnje in prodaje konoplje nepreverjene kakovosti. Podatki iz držav, kjer so konopljo legalizirali, kažejo, da se črni trg po legalizaciji ni zmanjšal, ampak se je prilagodil in celo okrepil, predvsem zaradi nižjih cen in večje dostopnosti za mladoletnike. Dodatno predlog zakona s predlaganim znatnim zmanjšanjem glob za gojenje konoplje (tudi do 10-krat) namesto zmanjševanja črnega trga pomeni celo spodbudo za njegovo povečanje v Sloveniji.
Predlog zakona so julija v DZ vložili poslanci Svobode in Levice, ta med drugim dovoljuje polnoletnim prebivalcem, da doma gojijo do štiri rastline konoplje, preprodaja pa ostaja strogo sankcionirana.
Vir: STA
