Vrata šol se bodo prvega septembra odprla za 190.001 osnovnošolca, med katerimi bo po besedah ministra 19.935 prvošolcev. Sicer bo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skupaj 356.450 otrok, učencev in dijakov. Minister sicer zagotavlja, da so učitelji in preostali delavci šol pred začetkom šolskega leta, ki prinaša kar nekaj sprememb, dobro pripravljeni.
Kot najpomembnejše velja izpostaviti, da od 15. julija 2025 velja posodobljen Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki prinaša zagotovilo stabilnega financiranja slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja
Izpostaviti velja določilo, ki zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine – pri tovrstnih vzgojno-izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo »regijske« zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin.
Posodobljen Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja umešča še slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja.
Nekaj novosti je na področju predšolske vzgoje.
Najpomembnejša novost, ki se bo v vrtcih uveljavila s 1. septembrom 2025, je začetek izvajanja prenovljenega Kurikuluma za vrtce. Glavne novosti vključujejo sodobna konceptualna izhodišča, ki temeljijo na zgodnjem učenju otrok, igri kot ključnemu sredstvu razvoja in večji vključenosti staršev, posodobitev področja gibanja, kjer je poudarek na spodbujanju gibalnega razvoja in vključevanju tveganih iger za krepitev otrokove samozavesti in samostojnosti.
V veljavo prav tako stopi prenovljena različica Kurikuluma za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke s posebnimi potrebami.
Pomembne novosti je minister navedel na področju osnovnega šolstva.
Pomembna novost je omejitev uporabe učenčevih osebnih elektronskih naprav, ki bodo dovoljene le, kadar so nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, sicer pa se določijo pravila njihove hrambe in možnosti začasnega odvzema.
Na področju vzgojnega delovanja novela natančneje določa pogoje za izrek vzgojnega opomina, ki velja dvanajst mesecev in se tako prenese v naslednje šolsko leto, ter postopek ugovora nanj. Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira pouk ali ogroža varnost drugih, se lahko začasno ali za daljše obdobje zagotovi druga oblika izobraževalnega dela, v skrajnem primeru tudi prešolanje.
Dodatno novela prinaša spremembe pri postopkih vpisa, opravičevanja odsotnosti in ocenjevanja (tudi ugovor na obvestilo o zaključnih ocenah).
Novosti na področju srednjega šolstva so sledeče:
Začel je veljati prenovljeni Zakon o maturi, kar pomeni, da se bodo v prihajajočem šolskem letu v prve letnike srednješolskih programov kandidati že vpisovali pod novimi pogoji – matura se bo v posodobljeni različici prvič izvajala v šolskem letu 2030/2031.
Poleg omenjene spremembe se prav tako izenačuje možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, bodo lahko ne zgolj popravljali negativno oceno, ampak tudi izboljšali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, kot to velja za kandidate splošne mature.
Vir: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
