Izbrušen kristal zraka z barvami letnih časov, zeleni planinski prestol Osrednje Slovenije in posvečeni kraj dediščine, je oaza svežine, zaledje miru in mesto briljantne zgodbe, ki so jo pisali tukajšnji ljudje, podpisani s “planšarji”. Velika planina je k robu Kamniško-Savinjskih Alp zasidrana ladja kraške planote, ki preko časa megle v Ljubljanski kotlini, ponuja razglede do obrisov Snežnika, Kuma, Trdinovega vrha… Do robov Slovenije! Ena ladja, sto obal!
Vijolični valovi pomladi
Danes jo (najvišji vrh meri 1.666 m) krasijo redki smrekovi gozdovi, zavese macesnov in ruševje, na kraškem obrazu pa pozirajo impresivne bele skale. Mehke zelene trave med vrtačami so idealne za pašo govedi, ovac in konjev planina že dolgo ne gosti več. In potem so tukaj travnata pobočja s pisanimi očesci cvetja. Pomladanski žafrani kot vijolični valovi preplavljajo planoto in vabijo na oglede že v drugi polovici aprila. Kasneje v zelenju žarijo pogačice, planike, avrikelj, svišč, murke… Vmes urejene poti kot tanke verižice natančno usmerjajo korake.
Planšarstvo kot način življenja
Velika planina ni skansen! Je resničnost in kot eno redkih še delujočih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi nagovarja k obisku družine, posameznike, pohodnike, kolesarje… Včasih je bila atraktivna zimska destinacija, zdaj je smučanje zamenjalo poletno dogajanje in zgodba planšarstva. Dostopov na vrh je več. Iz Kamniške Bistrice do višine 1.400 m vozi nihalka, ki ji sledi lani zgrajena tiha in hitra šestsedežnica. Potem se odpre nov svet.
Mi imamo turista
Pastirsko naselje je glavna atrakcija planine in šteje 63 arhitekturno zaščitenih bajt. Nekoč so jih lahko skupaj z ogradami za živino postavili okoliški kmetje, a planina je vse do danes ostala skupna last. Strehe iz smrekovih skodel segajo do tal in potrjujejo dejstvo preprostosti koč, ki so ponujale varnost pastirjem in čredi. Bile so zgolj leseni šotori z izbo kot pribežališčem pred nočjo in vremenom. Brez oken, brez strehe, zgolj z odprtino za dim na vrhu.
Zgodba postane zanimiva, ko sta dva Kamničana želela na planini prezimiti in sta to tudi storila. Potem so tudi posamezniki želeli enakih izkušenj in začeli prihajati kot turisti. Tako so vse bajte, ki jih je bilo mnogo več kot danes, še pred I. svet. vojno imele svoje obiskovalce in pašni upravičenci, lastniki koč so govorili: “Mi imamo turista!” Žal je naslednja vojna prinesla požig vsega kar je lahko gorelo, a bajtarstvo je dobilo nov zagon. Danes za 450 glav živine skrbi 10 pastirjev, ki postrežejo tudi s pravo pastirsko malico – kislim mlekom in žganci, poleg sira in drugih mlečnih dobrot.
Zanimivosti
Kapela Marije Snežne, po požigu, leta 1988 postavljena na novo, Preskarjev pastirski muzej – edina originalno ohranjena koča z dvema prostoroma: v jedru namenjena pastirju, na obodu pa živini; zakladnica tipičnih pastirskih orodij in prostor za pripoved o duhovni dediščini, ujeti v bajke… (odprt vsak dan v času pašne sezone, ki se zaključi proti koncu septembra, odvisno od vremena). Izdelava trniča; vsak dan ob 13. uri pred muzejem; gre za trdi sir značilne hruškaste oblike, izdelan iz skute, smetane in soli ter okrašen z reliefno izrezljanimi lesenimi deščicami, t. i. pisavami. Po izročilu so jih pastirji v jeseni kot dokaz ljubezni podarjali svojim dekletom. Izdelovali so jih v paru in enega obdržali. Če ga je sprejela, je s tem pristala na pastirjevo dvorjenje. Njih oblika jasno nakazuje obliko ženskih prsi in predstavlja erotični simbol ljubezni. Ogleda vredna je Velika Vetrnica, jama, ki sredi poletja skriva celo krpe snega. Kulinarika je zgodba zase; od tipičnih jedi, kot so enolončnice, klobase, kislo zelje, ajdovi žganci in legendarni sladki skutini štruklji do izvirih planinskih prigrizkov (tudi sendvič s trničem). Restavracija Zeleni rob ob zgornji postaji nihalke se postavlja z mednarodnim trajnostnim certifikatom Zeleni ključ. Izjemni sir trnič pa je na lanskoletni, prvi mednarodni tržnici in tekmovanju za regionalne izdelke iz Alp,ALP’24, v Stansu (Švica), prejel zlato medaljo za svojo unikatnost. Priznanje podeljuje Mednarodni svet za trajnostni turizem.
Posebna pozornost gre:
- samovodenim doživetjem “Med pašniki in zgodbami” in premium doživetju “Skrivnosti Velike planine”;
- a tu je še veliko več: adrenalinski park za otroke, polet v tandemu s padalom, gugalnice z razgledom na pastirsko naselje za velike in male, Učna pot Po stopinjah pastirjev, …
Za več informacij so vam vedno na voljo na telefonski številki 01 8327 258 ali preko e-pošte info@velikaplanina.si
