Zakon o dolgotrajni oskrbi je pravico do dolgotrajne oskrbe na domu sicer formalno uvedel s 1. julijem, vendar pa ministrstvo za solidarno prihodnost napoveduje prve odločbe septembra, ko bo vzpostavljen tudi informacijski sistem za njihovo izdajanje.

Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu v skladu z zakonom omogoča, da uporabniki prejemajo pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstveno nego na svojem domu. Obseg storitev je odvisen od kategorije, v katero je uporabnik uvrščen, in znaša od 20 do 110 ur mesečno. Storitve bodo financirane iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Ministrstvo si je pri oblikovanju dolgotrajne oskrbe na domu pomagalo s pilotnimi projekti o pravici do dolgotrajne oskrbe, ki so od leta 2018 do 2020 potekali v Krškem, Dravogradu in Celju in so zajeli 1892 vlagateljev prošnje za dolgotrajno oskrbo. Kot so pojasnili, so črpali tudi iz raziskave Inštituta za socialno varstvo o pomoči na domu.

Glede na to raziskavo je pomoč na domu konec decembra leta 2023 prejemalo malenkost več kot 9000 uporabnikov ali 3,9 odstotne točke več kot leto prej. Povprečno so bili stari 83,1 leta. Skoraj dve tretjini jih je tedensko dobilo manj kot 3,5 ure pomoči. Tri četrtine jih je prejemalo le pomoč na domu, nekateri pa tudi enega od denarnih dodatkov ali so bili vključeni v patronažno varstvo.

Glede na opravljeno oceno omenjenih pilotnih projektov do pravice do dolgotrajne oskrbe ni bila upravičena petina od skoraj 1900 vlagateljev prošnje. Na območju Krškega zdaj 40 ljudem, ki niso dosegli praga za omenjeno pravico, nudijo storitve v okviru Zdravstvenega doma Krško. Skupina fizioterapevtov in tehnikov zdravstvene nege, ki je v času pilotnega projekta delovala v Centru za socialno delo (CSD) Posavje s sedežem v Krškem, je namreč prešla pod okvir zdravstvenega doma. Financira jo Mestna občina Krško, je za STA povedala direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj.

“Čeprav teh 40 ljudi ni izpolnjevalo pogojev za dolgotrajno oskrbo, so lahko še naprej prejemali storitve, ki so jih potrebovali. Niso ostali brez njih,” je poudarila.

Sicer pa v tem CSD tako kot na drugih področjih tudi pri dolgotrajni oskrbi sledijo načelu, da je treba človeka obravnavati celostno. “Pri dolgotrajni oskrbi se prepletata zdravstvo in socialno delo, tako da je sodelovanje z vsemi deležniki zelo pomembno,” je opomnila.

Zdravstveni dom bo v občini tudi izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu. Rabzelj je zadovoljna, da zakon dovoli, da so izvajalci lahko tudi zdravstveni domovi. Na območju Krškega je bil namreč prav zdravstveni dom tisti, ki je razvijal pomoč na domu po sistemu, veljavnem pred začetkom izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi. Prav tako je sodeloval v pilotnem projektu o dolgotrajni oskrbi.

V Slovenj Gradcu možnost za pomoč tudi v medgeneracijskem centru

V pilotni projekt na Koroškem je bil vključen Koroški dom starostnikov Črneče – Dravograd. Vse tiste, ki niso dosegli praga za dolgotrajno oskrbo, so po besedah Marjane Kamnik, ki je bila vodja tamkajšnjega pilotnega projekta, vključili v različna izobraževanja, denimo v izobraževanje za samopomoč, ali jih informirali o storitvah, ki so na voljo.

Tiste, ki ne bodo dosegli praga za dolgotrajno oskrbo na domu v skladu z zakonom, opozarja, da imajo na voljo nekaj drugih možnosti. Tako lahko dobijo pomoč na domu, ki jo v določenem deležu subvencionirajo občine. Ta delež se po občinah razlikuje. Prav tako jim lahko pomaga socialni servis, ki pa ne sodi v mrežo javne službe. Nenazadnje jim posamezne storitve nudijo medgeneracijski centri.

V Slovenj Gradcu bodo tudi v prihodnje na voljo vse naštete storitve, tako da tisti, ki do dolgotrajne oskrbe na domu ne bodo upravičeni, ne bodo ostali brez pomoči, je poudarila. Kadra imajo po njenem zagotovilu dovolj.

Vir: STA