Danes, 4. avgusta 2025, minevata natanko dve leti od katastrofalnih poplav, ki so prizadele skoraj dve tretjini ozemlja Slovenije in za seboj pustile ogromno razdejanje. Mnogim so uničile domove, družine so ostale brez strehe nad glavo, številne ceste, mostovi in stavbe pa so bili poškodovani ali povsem uničeni. V Sloveniji je bilo evidentiranih kar 15.517 prizadetih lokacij, poškodovanih skoraj 2000 km cest, več kot 13.000 stavb in okoli 4000 km vodotokov. Poplave so razkrile pomanjkljivosti v upravljanju prostora, hkrati pa pokazale izjemno solidarnost ljudi.    

V najbolj prizadetih občinah sanacija še vedno ostaja izziv, a dela na vodotokih, plazovih in infrastrukturi še naprej potekajo izjemno intenzivno. Pot do popolne sanacije ni hitra, a je odločnost velika. Poplave 2023 niso bile le naravna nesreča, temveč prelomnica. So priložnost, da Slovenija izgradi bolj odporen, trajnosten in povezan sistem, ki bo kos izzivom prihodnosti. “Vlada Republike Slovenije zagotavlja, da ne bo pozabila na prizadete ljudi in kraje – s ključnimi projekti obnove bomo nadaljevali do končne stabilizacije območij,“ je današnje sporočilo vlade.

Najbolj prizadete občine, med njimi tudi Občina Dravograd, se še vedno soočajo z velikimi izzivi. Tam promet v Otiškem vrhu še vedno poteka po začasnem vojaškem mostu. O poteku sanacij smo povprašali na občini.

V Občini Dravograd so v zadnjih dveh letih sanirali več 10 kilometrov cest, izvedli številne podporne ukrepe, uredili odvodnjavanje cest, zgradili več novih mostov in sanirali več plazov. Sanacija izvedenih del je stala več kot 14 milijonov evrov, so navedli.

Letos in prihodnje leto bodo v občini nadaljevali sanacijo več deset cestnih odsekov in plazov. Letos načrtujejo izvedbo za okoli osem milijonov evrov del, leta 2026 pa po trenutni projekciji dela v skupni vrednosti 8,7 milijona evrov.

“Most na glavni cesti v Otiškem vrhu je v zaključni fazi projektiranja (do konca avgusta naj bi bila zaključena recenzija predmetnega projekta). Zaradi spremembe nivelete in dodatne izgradnje kolesarskega pasu bo potrebno prilagoditi tudi obstoječo cesto. Po zadnjih informacijah bi se z gradnjo pričelo v naslednjem letu,” Miran Breg iz Občine Dravograd.

O ostalih projektih v občini je povedal: “Projekt Zmanjšanje poplavne ogroženosti Dravograda je v izvajanju. Trenutno se izvaja SKLOP 1, ki zajema izgradnjo protipoplavnih zidov ob reki Meži in Dravi in naj bi bil zaključen v prvih mesecih naslednjega leta. V jeseni (predvidoma septembra) pa se bo začel izvajati tudi SKLOP 2, ki pa zajema regulacijo in čiščenje hudournikov in pritokov reke Drave (Dravograd, Vič, Črneče, Libeliče). Trenutno je projekt v fazi izbire izvajalca in ta postopek naj bi bil dokončan do konca avgusta (če ne bo pritožb na izbiro seveda). Projekt regulacije reke Mislinje in reke Meže (izven naselja Dravograd) pa je zaključen.”

Kot poudarjajo na Občini Dravograd, pot do varnejšega in bolj odpornega okolja traja, a ostajajo odločeni, da bodo z obnovo nadaljevali, dokler posledice ene največjih naravnih nesreč v zgodovini Slovenije ne bodo v celoti odpravljene.