Danes ni samo državni praznik samostojnosti in enotnosti, ampak je 26. december tudi dan, ko goduje sv. Štefan, diakon in prvi mučenec, ki je zavetnik kamnosekov, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na štefanovo zato v številnih župnijah blagoslavljajo konje. Po legendi je sv. Štefan ukrotil divjega konja z znamenjem križa, tako so nastale številne šege in navade, med katerimi izpostavljamo blagoslov konj in soli.
Ljudsko izročilo pripisuje sv. Štefanu čudežno moč, saj je z znamenjem križa ukrotil divjega konja, da je ta pokleknil predenj. To zavetništvo je potem rodilo vrsto značilnih šeg povezanih s svetnikom, od katerih se jih je komaj kaj ohranilo v današnji čas. Med njimi sta blagoslov vode in soli, oboje pa ima še danes tesno povezavo z zemljo in živino.
Tako bo danes v večini cerkva potekal blagoslov soli in vode. Prav tako pa bo v nekaterih koroških cerkvah potekal tudi blagoslov konj. Med drugim bo »žegnanje« konj ob 13.00 na Lešah in ob 10.00 pri Župnijski cerkvi Vuhred, kamor vas vabi TD Vuhred. Po maši in blagoslovu soli, vode, kruha in konjev sledi druženje.
Da ima blagoslov konj resnično dolgo tradicijo priča rokopis iz 10. stoletja, ki je nastal v nemškem mestecu Trierju. O imenitnih slavnostnih obredih ob blagoslovu konj na slovenskem priča tudi Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske. Tako izvemo, da je blagoslov takrat potekal v vseh tedanjih slovenskih pokrajinah, nekje bolj, drugje manj množično. Lastniki so konje za ta praznik še posebej očedili, saj so se z urejenostjo konja lahko na blagoslovu bahali hkrati pa so tudi tekmovali v urejenosti.”
Na današnji dan so kmetje blagoslovljeno sol dajali živini, da bi ostala zdrava, z njo so potresli polja, da bi jih obvarovali pred nevihto, nekaj blagoslovljeno soli pa so shranili za zdravilo. Tudi blagoslovljeno Štefanovo vodo so naši kmetje nekoč spravljali, da je bila pri roki, ko je bilo treba odvrniti neurje.
Pa še šege in navade povezane z današnjim godom sv. Štefana
- Če hočeš ostati mlad in lep, se moraš na štefanovo zjutraj umiti v mleku.
- V okolici Laškega morajo tisti, ki se želijo ženiti, s seboj v cerkev vzeti vrv. Še tisti dan si bo fant izbral nevesto in jo pripeljal domov.
- Živine ponekod v Prekmurju ne napajajo zjutraj, ampak zvečer, drugi pa jo ženejo k sosednjemu studencu in ne domačemu, da jo obvarujejo bolezni na očeh.
Vir: Aleteia, Popotovanja.Over.Net
