Združena levica in SLOGA vložili pritožbo zaradi zapletov v 5. volilni enoti

32130559_1700010693399453_5001225984372899840_n

Koalicija strank Združena levica in SLOGA, ki na volitvah nastopata skupaj, je bila v 5. volilni enoti, kamor spada tudi Koroška, zavrnjena. Gre za neupoštevanje takoimenovanih spolnih kvot. Na zavrnitev so vložili pritožbo, saj sta stranki prepričani, da gre za napačno tolmačenje predpisa s strani Državne volilne komisije. Določilo o spolnih kvotah – ki so se ob svoji uvedbi imenovale ženske kvote – je po njihovem mnenju, da zaščiti zastopanost žensk na kandidatnih listah in ne obratno.

Zakon o volitvah v državni zbor določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. V volilni enoti 5 je na kandidatni listi 7 kandidatk in 3 kandidati, eden od njih namreč nastopa v dveh volilnih okrajih. Po tolmačenju volilne komisije v volilni enoti 5 in DVK naj bi to pomenilo kršitev zakonske norme, vendar volilna komisija predlagateljice kandidatne liste, ki je sicer jasno pokazala, da spoštuje enakopravnost spolov, ni pozvala k popravku, niti ni dovolila popravka kandidatne liste, ampak jo je izločila. Takoj vloženo pritožbo je avtomatično zavrnilo tudi vrhovno sodišče, in to kljub temu, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v podobnih primerih že večkrat odločilo v prid pritožnikom z jasno obrazložitvijo, da morajo države storiti vse, da imajo vsi kandidati in kandidatke pravico biti voljeni, in vsi državljani in državljanke pravico voliti, predvsem pa da morajo biti zaradi te temeljne namere dovoljeni popravki kandidatnih list.

Glede na ravnanje volilne komisije volilne enote 5 in glede na formalistično odločanje vrhovnega sodišča so bile na ustavno sodišče vložene 3 ustavne pritožbe. Ustavno pritožbo je vložil Nejc Pačnik, kandidat koalicije Združena levica in SLOGA, ker mu je s sprejetimi odločitvami kršena temeljna ustavna pravica biti voljen. Postal je namreč kolateralni oškodovanec zavrnitve celotne kandidatne liste, ki bi jo sicer bilo dopustno in možno popraviti, kar pa volilni komisiji te enote očitno ni bilo v interesu. Člani in članice komisije so ravnali pristransko in izključujoče, namesto da bi si prizadevali za spoštovanjem temeljnih pravic državljank in državljanov.

Ustavno pritožbo je vložila tudi državljanka – volivka 5. volilne enote, ki je podpisala s strani DVK predpisani obrazec podpore točno določeni listi. Z izločitvijo celotne kandidatne liste je izgubila možnost in pravico voliti kandidata oz. kandidatko z liste, ki ji je sicer predhodno izrecno dala overjeno podporo na upravni enoti .

Združena levica in SLOGA zagovarjata enakopravno zastopanje žensk in moških v procesih političnega odločanja. Rešitev, ki jo je uvedla Slovenija, za razliko od nekaterih držav, ki so dejansko uvedle t. i. ženske kvote in določile najnižji delež žensk med kandidati in kandidatkami, izhaja iz načela uravnotežene zastopanosti obeh spolov. Spodbujena in sprejeta je bila z namenom dati možnost kandidirati in izvoliti več žensk tudi v slovenski parlament. Pomembno je, in zakon je to sporočilo dal, da politične stranke na kandidatne liste uvrstijo ženske, da bi imeli volivci in volivke sploh možnost izbire. Zakonodajalec se je zavedal, da je to dolgotrajnejši proces, zato je uvedel postopnost glede deleža t. i. spolne kvote; zato, da bi vsi udeleženci volilnih postopkov lahko prispevali k temu cilju, in to tudi na način, da bi volilne komisije omogočale popravke kandidatnih list. Torej bi morale temu cilju slediti vse volilne komisije, DVK in vrhovno sodišče. “Pričakujemo, da bo to sedaj potrdilo ustavno sodišče. Glede na postopke, ki so pred ESČP že potekali, in glede na njegove odločitve je povsem jasno, da v primeru, če ustavno sodišče ne bo odpravilo diskriminirajočih odločitev volilnih komisij, DVK in vrhovnega sodišča, bodo na osnovni naše pritožbe volitve razveljavljene. Poleg materialnega oškodovanja proračuna zaradi ponavljanja volitev to zagotovo pomeni krnitev ugleda države Slovenije. Predvsem pa dosedanje odločitve ne pomenijo uresničevanja namena zakonodajalca, to je doseči čim večjo uravnoteženo zastopanost obeh spolov,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Več iz istega kraja

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.