Mineva peti teden od razglasitve epidemije v Sloveniji in ta čas, ko smo doma v karanteni na mnogih ljudeh pušča grenak priokus. V teh časih, ko smo primorani ostati doma, se srečujemo z različnimi situacijami, zapiramo svoje želje, sanje in ambicije med štiri stene. Naučili smo se zavedanja pomena svobode kot takšne, ostala pa nam je svoboda govora in mišljenja.
V uredništvo smo prejeli pismo bralke, ki opisuje njeno razmišljanje in doživljanje teh časov. Pismo v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Zadnji mesec dni, ko se je svet tako rekoč ustavil, se je tudi marsikdo od nas končno ustavil od vsega norenja in hitenja v tem našem sistemu, ki nas priganja od jutra do večera. Pravzaprav se priganjamo sami. Zdaj pa smo videli, da je mogoče. Videli smo, da se da. Da so trgovine lahko zaprte, da se podjetja lahko ustavijo, da se lahko ustavi ves javni promet, da se lahko ustavi vse tisto, kar je bilo prej »nujno« in »moraš«.
Na začetku pa ni bilo tako. Ali ste vedeli, da ima človek v svoj organizem vgrajen sedemdnevni ritem? Znanstveniki so odkrili ta sedem dnevni cikel v gradbenih strukturah celic rastlin, živali in človeka. Prav tako trdijo, da je vgrajen v človeško presnovo, hormonsko in nevrološko mrežo. Je starodaven, vgrajen pri stvarjenju in ni vezan na nobeno religijo ali družbeni red. Obstajal je prej, preden je nastal koledar, preden so nastajale religije in narodi.
Zanimivo je, da je življenje na tem svetu v večini primerov kalibrirano na številko sedem: sedem dni je v tednu, kar ni povezano z gibanjem planeta ali sonca ali česarkoli v vesolju; sedem osnovnih not je v glasbi, na katerih temelji vsa glasba; satovje čebel, pri katerem je heksagon, šest-stranični objekt vezan na osnovno platformo tvori najboljšo arhitekturo na zemlji; pacienti s pljučnico si v sedmih dneh opomorejo ali pa umrejo, presajen organ telo v sedmih dneh sprejme ali pa ga zavrže in še bi lahko naštevali.
Ljudje imamo omejitve. Ne moremo obdržati zdravja brez dnevnega počitka, prav tako pa tudi ne brez tedenskega. Po šestih dneh dela človeško bitje potrebuje počitek. Šest dni imamo čas, da opravimo vse svoje delo, sedmi dan, sobota, pa je dan za počitek. Iz ljubezni in zaradi skrbi za človeka je Bog dal zapisati takšen ritem v četrto izmed desetih zapovedi, da bi tako zaščitil človeka.
Pa saj imamo nedeljo boste rekli. V nedeljo počivamo. Nedelja ima svoje korenine v poganstvu in je bila vsiljena s kraljevimi zakoni in sklepi cerkvenih zborov. Od prve do zadnje knjige Svetega pisma se posvečevanje nedelje ne omenja, veliko pa je napisanega o soboti. Poleg tega je nedelja prvi dan tedna, ampak to je že druga zgodba.
Cesar Konstantin je leta 321 izdal odlok, s katerim je uzakonil praznovanje nedelje, »častitega dne sonca«, s katerim je želel zediniti pogane in kristjane. Znano je, da je bilo čaščenje sonca v starih časih zelo razširjeno. V drugem stoletju je bilo v rimskem cesarstvu še posebno razširjeno čaščenje boga Mitre ali boga sonca. Temu božanstvu je bil posvečen prvi dan tedna, nedelja, ki so jo imenovali »dies solis« (sončni dan). Še danes se v nemškem in angleškem jeziku imenuje tako – Sonntag, Sunday.
V stoletjih zgodovine, pa vse do danes, je potem odigrala odločilno vlogo katoliška cerkev, ki je praznovanje nedelje uzakonila in pospešila razširitev napačne prakse. Učila je, da je bila sobota dana samo za Jude in da je Jezus razveljavil praznovanje sobote, hkrati pa razglašala, da ima od Boga dano oblast, da spremeni dan češčenja.
Ne dajte se zavesti. Če ste iskreni iskalci resnice in želite prejeti blagoslove, ki jih je Bog obljubil tistim, ki mu bodo zvesti, potem se vrnite k izviru. Berite Sveto pismo in ga vzemite resno. Bolj kot kdaj koli je to knjiga za današnji čas. Dogodki, ki se nam odvijajo pred očmi, so bili napovedani v njem, napovedano pa je tudi kako se obvarovati in rešiti.
Gospod je pred vrati, zato ne oklevajmo. Bogu dolgujemo življenje in vse kar nam daje za prebivanje, zato stopimo na njegovo stran zakona in poslušajmo njegov glas. Njegovo sporočilo je namenjeno vsem, tudi tujcem in tistim, ki se ne počutijo vredne, da bi jih sprejel. Tako kot pred tri tisoč leti, tudi danes odmeva vabilo: Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src! (prim. Heb 4,7)
*** Prispevek je mnenje bralke in ne izraža nujno stališče uredništva
To kar je v članku napisano je resnica. Ko beremo Sveto pismo vsepovsod v Stari in v Novi zavezi je omenjena sobota kot Gospodov dan in nikjer se nedelja ne omenja kot dan za čaščenje Boga. Nedelja se imenuje enostavno kot prvi dan tedna, torej kot delavnik. Avtorica prispevka je zelo lepo in jasno razložila kateri je pravi dan počitka in dan za čaščenje Boga.
Popolnoma pravilno razmišljanje in resnično se je potrebno vprašati- Kaj je resnica? Torej lahko odpremo Sveto pismo in jo najdemo. Hvala za deljen članek!
Kako čudovito je, ko je človek prepričan o tem, kar pravi Sveto pismo in živi tako, kljub težavam v okolju, in misli, ali je še kdo, ki besede Svetega pisma sprejme za čisto resnico, potem pa naleti na takšen članek, ki mu pokaže, da le ni sam v širni domovini, ki se ji lepo pravi Slovenija. Držite se ta, na kar vabi ta članek, in Bog vas bo blagoslovil.