Slovenija velja za eno od držav, ki so najgosteje posejane s cerkvami. Samo Katoliška cerkev v Sloveniji kot največja verska skupnost pri nas ima v lasti in posesti 2901 cerkev in drugih sakralnih objektov. Velika večina cerkva je vpisana v register kulturne dediščine.
Prebivalci Slovenije so lani opravili nekaj več kot 2,2 milijona zasebnih potovanj, kar je skoraj pol manj kot v letu 2019. Večino teh potovanj so – prvič po letu 2009 – opravili v Sloveniji, navaja državni statistični urad. Več kot polovica tistih, ki lani zasebno niso potovali, je kot razlog za to navedla covid-19.
Prebivalci Slovenije imamo že 59.309 različnih imen. Unikatnih je še naprej 70 odstotkov. 19 moških in devet ženskih imen se pojavi več kot 10.000-krat. Najpogostejši ostajata Marija in Franc, čeprav njuna deleža zadnjih 50 let upadata. Od leta 2011 se število različnih imen viša za okoli dva odstotka letno, kažejo podatki statističnega urada.
V torek so v Sloveniji opravili 4237 PCR na okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 388 okužb. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb po podatkih vlade znaša 287, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj za prehod v zeleno fazo. V torek je umrlo pet covidnih bolnikov, je vlada objavila na Twitterju.
V Sloveniji se je marca po začasnih podatkih rodilo 1541 otrok, kar je 61 ali 4,1 odstotka več kot marca lani. Umrlo pa je 1929 ljudi, kar je 78 ali 4,2 odstotka več kot marca lani, so navedli na državnem statističnem uradu.
Statistični urad Slovenije je pred dnevom Evrope objavil zanimive statistične podatke, ki kažejo, kako pisana družina držav je EU. V Sloveniji povprečno na kvadratnem kilometru živijo 103 prebivalci, po številu prebivalcev se uvršča med manjše države, slovenski otroci družinsko gnezdo zapustijo več kot desetletje za Švedi.
V Sloveniji je bilo v zdravstvu konec leta 2019 zaposlenih skupaj nekaj več kot 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov, medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Zdravnikov je bilo 17 odstotkov več kot leta 2015, medicinskih sester 49 odstotkov več in zdravstvenih tehnikov štiri odstotke več, navaja državni statistični urad.
Med vodilnimi vzroki za skoraj 70 odstotkov smrti v Sloveniji v letu 2019 so še vedno bolezni obtočil, kot so srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca, ter neoplazme oz. rak prebavil, prostate, dojke in pljuč. Več kot polovica zaposlenih ni bila v letu 2019 nikoli bolniško odsotna, je le nekaj podatkov iz nove publikacije NIJZ.
Ob različnih izidih hitrih in PCR testov na novi koronavirus pri šolnikih strokovnjaki ponavljajo, da so PCR testi zanesljivejši, a je zmožnost njihovega izvajanja omejena. Bi bilo pa smiselno ugotovljena odstopanja v zanesljivosti hitrih testov upoštevati pri statistiki, na podlagi katere se sprejema ukrepe, meni direktor Golnika Aleš Rozman.
Epidemija covida-19 je terjala številne smrtne žrtve. V oktobru se je presežna umrljivost prvič izrazito razlikovala od povprečja preteklih let. Novo najvišje mesečno število umrlih pa bomo v Sloveniji zabeležili v novembru 2020, saj je do 22. novembra po začasnih podatkih statističnega urada (Surs) umrlo 2100 prebivalcev oz. skoraj 100 dnevno.
