V LMŠ se zavzemajo za čim prejšnjo ponovno vložitev konstruktivne nezaupnice. Če ne bo vložena pred odločanjem o interpelaciji ministra Janeza Ciglerja Kralja, pa se bo na glasovanju o slednji pokazalo, koliko glasov ima dejansko opozicija, pravi prvak LMŠ Marjan Šarec. Za LMŠ je ključno, da se to razjasni in ugotovi, kdo je na kateri strani.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je po današnjem sestanku s predsedniki strank KUL napovedal, da bodo do konca leta oz. prihodnji teden vložili konstruktivno nezaupnico. Pričakuje, da bodo dotlej zbrali 46 poslanskih podpisov. Po njegovih besedah so se danes tudi dogovorili, da ga bodo organi strank KUL potrdili kot mandatarja za sestavo nove vlade.
V prihodnjem tednu je pričakovati nadaljnje pogovore za morebitno novo vlado ter prepričevanje poslancev SMC in DeSUS, da bi se ji pridružili. Opozicijske stranke, vključene v KUL, bodo za mandatarja podprle tistega, ki bo zbral potrebno večino. Več možnosti naj bi imel prvak DeSUS Karl Erjavec, a so se mu – vsaj za zdaj – uprli lastni poslanci.
Odbor DZ za finance je iz predloga šestega protikoronskega zakona, ki prinaša dodatne ukrepe za omilitev in odpravo posledic covida-19, črtal podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako so predlagali poslanci koalicije, ki načrtujejo ureditev te problematike v drugem zakonu. Odbor seje ni končal in jo bo nadaljeval v torek.
V Sloveniji smo trenutno “sredi epidemije, ki je zelo resna”, zato ni smiselno že zdaj delati zaključkov, “kdo je bil bolj ali manj uspešen”, je danes v DZ dejal premier Janez Janša. Ocenil je, da je položaj resen. “Imamo pozitivne obete glede cepiva, kar pa ne pomeni, da bo na voljo pravočasno, da se prepreči tretji val,” je dejal.
Odbor DZ za delo je za potrditev na četrtkovi seji DZ pripravil predlog petega protikoronskega zakona, ki podaljšuje nekatere dosedanje ukrepe za blažitev posledic covida-19 in prinaša še nove. Tudi ta zakon sega na različna področja: pomemben poudarek daje trgu dela, ob rasti števila okužb pa izpostavlja sistema zdravstva in socialnega varstva.
DZ je sprejel rebalans državnega proračuna, s katerim se odhodki zvišujejo za tri milijarde evrov, prihodki pa bodo precej manjši od doslej načrtovanih. Državna blagajna bo leto končala z rekordnega 4,2 milijarde evrov primanjkljaja, kar je po pojasnilih vlade posledica financiranja ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19.
