V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je soglasja za delo preko polnega delovnega časa umaknilo 79 zdravnikov, kasneje pa je pet zdravnikov preklicalo umik. Skupno je tako okoli 70 odstotkov zdravnikov preklicalo soglasje, je za STA povedal odhajajoči direktor bolnišnice Janez Lavre.
Bolnišnica je nato 42 zdravnikom preklicala soglasje za delo drugje, aktivnih pa ostaja še 15 soglasij za delo drugje. Izmed tistih, ki so umaknili soglasja za delo prek polnega delovnega časa, so ohranili soglasja za dela izven zavoda za zdravnika, ki dela pri ustanovi Eurotransplant, in za sodelavko, ki dela tudi pri gorski reševalni službi, je pojasnil Lavre.
Na ginekologiji, ortopediji ter na splošni in abdominalni kirurgiji so soglasja umaknili vsi zdravniki, na internem oddelku jih je umaknila polovica, na urologiji in na pediatriji pa 70 odstotkov.
Med drugim na ginekološkem oddelku zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, ne izvajajo pa dispanzerske dejavnosti. Operativnega programa je 60 odstotkov manj, izvajajo pa vse nujne storitve. Pri slikovni diagnostiki je približno 20 odstotkov manj storitev. Pri akutni bolnišnični obravnavi je doslej izpad 40-odstoten, pri ambulantah pa 60-odstoten.
“Trenutno so najbolj prizadeti vsi tisti pacienti, ki so stari več kot 18 let in manj kot 65 in nimajo še dokazano nekega nujnega stanja. To pomeni, da se bodo čakalne dobe še podaljšale,” je opozoril Lavre.
Dejal je, da imajo hude težave s prenaročanjem po posameznih dejavnostih, zato ker ne vedo točno, katera ambulanta bo lahko delala. “Paciente sproti kličemo, tako da so vse te podporne službe zelo obremenjene,” je izpostavil. Če je prej delalo šest ali sedem ambulant na internem oddelku, dela zdaj kvečjemu ena, je dodal.
“Okrepljena je ekipa v urgentnem centru, tja zdaj dobivamo približno 20 odstotkov več ljudi,” je povedal. Vladni odlok delno upoštevajo, ker so sekundarni nivo, se pa vsak vodja dejavnosti glede na triažo odloči, katere paciente bo sprejel, je pojasnil. So se pa že predhodno odločili, da bodo tudi napotnice stopnje zelo hitro obravnavali tako kot napotnice stopnje nujno, ker bi v nasprotnem primeru tega pacienta kmalu dobili nenapovedano v urgentni center, ocenjujejo.
Je pa Lavre glede urgentnega centra izpostavil, da imajo še vedno hude težave z zagotavljanjem stabilnosti njegovega delovanja, ker zdravnika s primarnega nivoja v urgentnem centru še vedno ni, dela v zdravstvenem domu. Težave glede tega se sicer vlečejo od leta 2019.
Ob tem je napovedal, da bodo verjetno z aprilom razglasili, da ni več urgentnega centra v slovenjgraški bolnišnici, ampak je samo internistična prva pomoč oz. kirurška prva pomoč, vse ostalo se pa rešuje drugje. “Ampak to je stvar v. d. direktorja, ki prihodnji teden prevzema vajeti,” je dodal Lavre. S 14. marcem je za v. d. direktorja bolnišnice namreč imenovan Ksandi Javornik, potem ko je Lavre dal odpoved pogodbe o zaposlitvi na mestu direktorja bolnišnice.
Približno za deset odstotkov so povečali koriščenje letnih dopustov pri diplomiranih medicinskih sestrah, ki sicer delajo v dejavnostih, ki odpadajo. Zdaj tudi pripravljajo načrt, da bodo prej, kot so načrtovali, vsaj začasno odprli negovalni oddelek, da s tem razbremenijo ostale hospitalne oddelke, še posebej internega. Odprtje negovalnega oddelka so sicer načrtovali v juniju, a ga bodo verjetno v začetku aprila. Tja bodo prerazporedili del kadra zdravstvene nege, ki zdaj ni obremenjen zaradi zmanjšanja programa.
Zmanjšana realizacija v bolnišnici bo negativno vplivala na poslovanje bolnišnice, ki je lansko leto sklenila s 3,9 milijona evri primanjkljaja. Prihodki bodo v prihodnjih mesecih po besedah Lavreta nižji za okoli 40 odstotkov, ker je osnova za akontacije za tri mesece realizaciji delovnega programa predhodnih treh mesecev.
V Zdravstvenem domu (ZD) Ravne na Koroškem, ki s svojo delavnostjo pokriva vse štiri občine Mežiške doline, nobena od zdravnic ni umaknila soglasja za nadurno delo, je za STA pojasnil direktor ZD Ravne Stanislav Pušnik.
“Ob stalnem pomanjkanju zdravnikov bi uveljavitev preklica soglasja naših zdravnic pomenila bistveno zmanjšanje dostopnosti do storitev na primarni ravni. Že v prvem tednu uveljavitve bi morali ‘zapirati’ posamezne ambulante, če pa bi odrekli sodelovanje upokojeni sodelavci, pa bi bila dostopnost še toliko slabša,” je opozoril. Se pa kaže zmanjšana dostopnost do storitev, ki jih pri njih izvajajo specialisti od drugod.
Pušnik je navedel še, da se žal na ministrstvu za zdravje “ne zavedajo, da sistem zdravstva v Sloveniji deluje na pripravljenosti zdravnikov in zdravnic, da delajo več, kot so obveze po delovno-pravni zakonodaji”.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je zdravniško stavko, ki traja že osmi teden, začel 15. januarja. Zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki bistvenega napredka niso prinesle, je glavni stavkovni odbor Fidesa 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Umiki so se večinoma uveljavili v začetku marca.
Vir: STA
