Marjan Nabernik in Franci Poklič iz Slovenj Gradca sta se z 31 let starim jugom odpravila na pot do najbolj severne točke v Evropi. V petih dneh sta prepotovala 13 držav, prevozila deset tisoč kilometrov in porabila 500 litrov bencina.
Odločitev je padla med poletnim dopustom na Pašmanu
Slovenjgradčana sta bila skupaj na morju na Pašmanu, kjer je beseda nanesla, da bi bilo zanimivo videti Nordkapp. Takoj za tem je padla odločitev, da se na pot podata z 31 let starim jugom, pripoveduje Poklič in doda, da so prijatelji mislili, da je vse skupaj šala. “Midva pa sva že poklicala prijatelja domov, če bi lahko v ponedeljek registriral juga, saj avto ni bil v uporabi več kot dve leti.” pripoveduje in pove, da je bil Nabernik z avtom že v Grčiji in Afriki.
Kazen za prehitro vožnjo že po 20 kilometrih
“V ponedeljek zvečer sva štartala iz Pašmana , v torek zjutraj sva na avtu zamenjala še gume pri Vulkanizerstvu Poklič in pot na Nordkapp se je začela.” pripoveduje Slovenjgradčan. “Že po 20 kilometrih, takoj ob vstopu v Avstrijo, sva dobila prvo kazen za prehitro vožnjo.” še pove in razloži, da ima jugo zelo dobro ozvočenje, ves prtljažnik avtomobila zaseda zvočnik: “To pomeni, da sva morala vso prtljago imeti na zadnjih sedežih. Glasbo sva poslušala le prvih 200 kilometrov, torej le 2% celotne poti. “
Težave na mejnem prehodu
Prvi dan sta naredila 1500 kilometrov in se utaborila na nemško-danski meji. Prespala sta v spalni vreči, na žitnem polju pod milim nebom.
Po štirih urah počitka pa sta nadaljevala pot in s trajektom prispela na Švedsko. Cel dan in polovico naslednjega dne ter po 4 urah spanja ju je najkrajša pot vodila preko Finske do Norveške. Tam pa se je zapletlo: “Na finski meji so nama prepovedali vstop v državo. Zaradi covid-19 prehajanje meje med tema državama brez karantene ni možno.” razloži Poklič in doda, da sta se na norveški meji začela informirati glede vstopa na Norveško in spet opazila, da je prehod vprašljiv. “Po več kot 4000 kilometrih se nama je zdel cilj skoraj nedostopen in morala bi se vrniti po isti poti domov. Sprejela sva odločitev, da vseeno poskusiva z vstopom na Norveško.”
Pot se jima je zaradi komplikacij na meji podaljšala za 650 kilometrov, kar je pomenilo dodatnih 9 ur vožnje. “Potem nama je bilo jasno zakaj sva po celi Švedski srečala samo en avtodom z tujimi registrskimi tablicami.” doda naš sogovornik.
Po dežju in megli do cilja
Po dodatnih prevoženih kilometrih v dežju in megli med norveškimi ledeniki in vožnji po neokrnjeni naravi, sta srečala le nekaj avtomobilov in tovornih vozil. “Prideva do manjšega mejnega prehoda, kjer sva mejnim policistom povedalam, kam sva namenjena in, da se na Švedskem nisva nikjer ustavljala.” pripoveduje Poklič in razloži, da sta po pogajanjih z mejnimi policisti uspela, da so jima dovolili prehod meje in nadaljevanje poti proti zastavljenem cilju. “Uspešen prehod nama je dal dodaten adrenalin in spet sva vozila dolgo v noč, spala sva spet 4 ure na enem izmed norveških fjordov v šotoru. Noč je bila hladna, bilo je 5 stopinj in nekaj dežja.”
Ob sončnem vzhodu ob 3. uri zjutraj pa sta nadaljevala pot proti Nordkappu in cilj dosegla v petek ob 11. uri dopoldne. Poklič še doda, sta morala biti med potjo zelo previdna, saj losi na vsake toliko kilometrov stojijo na cesti ali pa jo prečkajo.
Pot do najbolj severne točke v Evropi:
“Za nama je res zanimiva izkušnja, samo midva veva, kako dolga pot je za nama. Takšno pot prevoziti s 30 let starim avtom v v 5 dneh, je bil res poseben izziv. Vozila sva po neokrnjeni naravi, pod ledeniki, v dežju in pri 5 stopinjah.” za konec doda Poklič.
Kaj pa o njunem podvigu pravijo sorodniki in prijatelji? “Domači pravijo, da sva nora, ampak bolje biti nor kot pa normalen.” v smehu zaključi Poklič in doda, da vsak dan prejemata čestitke od prijateljev: “Vsi so navdušeni nad najinim izzivom.”
V petih dneh sta prepotovala 10000 kilometrov, prepotovala 13 držav, trinajstkrat dolila gorivo in do Nordkappa porabila okoli 300 litrov bencina, skupno 500 litrov.
