Velenjski župan Dermol: Pripravljeni moramo biti tudi na prestrukturiranje regije

Peter Dermol je bil na čelo Mestne občine Velenje izvoljen ta mesec na nadomestnih volitvah po smrti dolgoletnega župana Bojana Kontiča. V pogovoru za STA je med ključnimi nalogami navedel zagotavljanje visoke kakovosti bivanja in skrbi za vse starostne skupine, pripravljeni pa morajo biti tudi na prestrukturiranje te rudarske regije.

Za župansko kandidaturo se je prejšnji podžupan odločil, ker je imel občutek, da v javnosti uživa določeno podporo. Kot je pojasnil, se na občini zdaj obetajo nekatere organizacijske spremembe.

Tako bodo znotraj občinske uprave oblikovali urad, ki bo skrbel za gospodarski razvoj in nudil dodatno podporo obstoječemu gospodarstvu. Obenem bo urad bdel nad prestrukturiranjem Šaleške doline. Zaposleni bodo skrbeli tudi za privabljanje investitorjev, sistemsko urejali pomoč mladim podjetjem in se med seboj regijsko povezovali, torej iskali tudi sinergije znotraj Saša regije in širše, je pojasnil Dermol.

Osvežiti želijo tudi projektno skupino. Tako bodo zaposlili nekaj mladih diplomantov, ki bodo skrbeli za državne in evropske razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev, kreirali ideje, vodili projekte in skrbeli za prepoznavnost in razvoj Velenja.

Poseben segment kadrovskega preoblikovanja bo namenjen investicijam in vodenju posameznih projektov. Želim, da bo strokovna podpora na tem področju resnično na zelo visoki ravni in da bomo tudi na ta način skrbeli za gospodarno ravnanje z našim premoženjem in sredstvi,” je dejal Dermol.

Gospodarske razmere v velenjski občini je ocenil kot zadovoljive, saj so v zadnjih letih na tem področju naredili velik preskok. Zavedanje, da bodo vedno manj odvisni od večjih gospodarskih družb, je vedno bolj prisotno, zato se tudi poslovno okolje v Velenju sistematično že preoblikuje.

Ustvarjajo nova delovna mesta, ki niso toliko odvisna oz. so manj odvisna od večjih gospodarskih družb. Dermol pričakuje, da se bo tudi v prihodnje prestrukturiranje regije nadaljevalo in da bodo priložnosti v obliki nepovratnih sredstev namenjene tudi ali predvsem za odpiranje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, ki bodo še naprej zagotavljala socialno varnost prebivalcev.

Na vprašanje, ali namerava uvesti participativni proračun, je Dermol odgovoril, da v takšni obliki, kot ga poznamo v Sloveniji, ne. Predvsem zato, ker je na tem področju veliko slabih izkušenj. Občine, ki so se začele ukvarjati s participativnim proračunom, so hitro ugotovile, da ni tako enostavno, da so postopki dolgotrajni in da tečejo navadno tudi več let, težave so tudi pri izbiri projektov, je dejal.

Prave učinkovitosti zato ni, pravi, imajo pa v Velenju zelo dobro razvit sistem vključevanja javnosti. Slednja lahko sodeluje pri pripravi posameznega akta, ki ga obravnava občinski svet, daje javne pobude in predloge. Pri vsakokratni pripravi proračuna so vključene tudi krajevne skupnosti, ki so vezni člen med javnostjo, zainteresirano javnostjo in občinsko upravo.

Dermol pa želi uvesti t.i. generacijske forume, na katere bi povabili različne strukture skupin, ki bodo aktivno sodelovale pri pripravi idejnih predlogov, v katero smer naj se Velenje na posameznih področjih razvija. Te ideje bi potem uvrstili v občinske proračune.

Ker je pred vrati nova finančna perspektiva, si bo Dermol prizadeval predvsem za tiste projekte, ki bodo ustvarjali dodano vrednost in bodo omogočali nadaljnji razvoj Šaleške doline, bodisi na gospodarskem področju, v turizmu, kjer vidi zelo veliko priložnosti, ali na področju kolesarskih povezav.

Pozorni bodo tudi na kulturno dediščino, ki je zelo razvejana. Imajo nekatere objekte, ki so v zelo slabem ali celo neuporabnem stanju. Kot prioriteto vidi prenovo Stare elektrarne in obnovo območja Klasirnice.

Po Dermolovem mnenju v Velenju nujno potrebujejo tudi nova stanovanja. Na zadnji razpis so prejeli 350 novih vlog. V prihodnjih dveh letih tako želijo pripraviti ustrezne projekte, prostorske akte, strokovne podlage, ki bodo omogočale gradnjo. Najbolj aktualna je gradnja na t. i. Sončnem griču v Velenju. Želi si, da bi bil ta stanovanjski kompleks namenjen mladim družinam.

Po Dermolovi oceni je Velenje v zadnjih nekaj mesecih pokazalo, da je na izzive, ki jih je prinesla epidemija, zelo dobro pripravljeno. Čeprav jih je zdravstvena kriza presenetila, tako kot vse, so zelo hitro so stopili skupaj in poiskali rešitve, zato v Velenju do danes ni bilo večjih negativnih razsežnosti ali žarišč okužb.

“Smo dobro pripravljeni in organizirani. Štab civilne zaščite je v nenehni pripravljenosti in je ponovno tudi aktiviran. Imamo dovolj zaščitne opreme. Tudi zdravstvena oskrba je na zelo visoki ravni,” je še dejal novi velenjski župan Dermol.

Pogovarjala se je Lili Pušnik

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila