Med 3. in 5. majem je v prestolnici potekalo 14. evropsko srečanje o peritonealni dializi. Gre za obliko nadomestnega zdravljenja končne odpovedi ledvic, do katere lahko sčasoma privede kronična ledvična bolezen, ki je v svetu, pa tudi v Sloveniji, v porastu. S to boleznijo se sooča že vsak odrasli prebivalec, v Sloveniji ima to bolezen približno 200.000 ljudi. Srečanje je bilo namenjeno predvsem seznanitvi s strokovnimi napredki, med katerimi je tudi Baxterjev sistem avtomatizirane peritonealne dialize, ki ima možnost spremljanja in upravljanja zdravljenja na daljavo. Ta sistem, ki izboljšuje kakovost življenja, pri nas že uspešno uporabljamo v dveh slovenskih bolnišnicah, UKC Maribor in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
»Peritonealna dializa je primerna skoraj za vse bolnike z ledvično odpovedjo, še posebej pa za mlade, aktivne bolnike kot premostitev do presaditve ledvice, saj jim ni potrebno trikrat tedensko na hemodializo v dializni center ter za starejše bolnike, ki so slabo pokretni in težko prenašajo hemodializo ali vožnjo v dializni center. Peritonealna dializa je glede preživetja bolnikov primerljiva s hemodializo, v nekaterih segmentih pa ima pred njo celo določene prednosti: daljšo preostalo ledvično delovanje, boljši je nadzor nad tekočinskim stanjem v telesu, krvni tlak je bolje urejen, manjše je tveganje za prenos virusnih okužb in večja je kakovost življenja ob dializnem zdravljenju v domačem okolju,« pove izr. prof. dr. Damjan Kovač, dr. med., predsednik Slovenskega nefrološkega društva.
Trenutno se v Sloveniji za peritonealno dializo zdravi samo okoli 6 % dializnih bolnikov, kar je pol manj od Evropskega povprečja in daleč pod povprečjem nekaterih bolj razvitih držav.
Avtomatizirana peritonealna dializa lahko dodatno izboljša kakovost življenja bolnikov, saj se lahko ti čez dan popolnoma posvetijo svojim drugim aktivnostim. Baxterjev inovativni sistem APD HOMECHIOCE CLARIA z dvosmerno spletno platformo Sharesource pa prinaša še boljše možnosti oskrbe.Platforma namreč zdravstvenim delavcem omogoča, da v realnem času neposredno dostopajodo zabeleženih podatkov o izvedeni terapiji ter po potrebi z oddaljenim dostopom prilagodijo program izvajanja dialize ali odpravijo morebitne manjše nepravilnosti, preden te postanejo težavne. S tovrstnim upravljanjem in spremljanjem podatkov se izboljšata celostno zdravljenje in zadovoljstvo bolnikov, hkrati pa se zmanjšata števili nenačrtovanih ambulantnih obiskov ter hospitalizacij. Izkušnje kažejo, da je večina bolnikov s takim načinom zdravljenja zelo zadovoljnih.
Vir: Matej Črnjavič
