Na današnjem dogodku, ki sta se ga poleg predstavnikov bolnišnice Slovenj Gradec, direktorja Janeza Lavreta, dr. Cirile Slemenik Pušnik in Mirana Jeromla in ostalih sodelujočih, udeležila tudi strokovnjaka s področja kardiologije, prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med., znanstveni svetnik, vodja katetrskega laboratorija na kardiološkem oddelku interne klinike UKC Ljubljana in doc. dr. Miha Antoničem, dr. med., specialist kardiovaskularne kirurgije, predstojnik klinike za kirurgijo v UKC Maribor, so predstavili poseg invazivne kardiološke preiskave koronarografije.
Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok obolevnosti in smrti v svetu in seveda tudi v Sloveniji. Predstavljajo kar 38% vseh smrti. Z interventnimi posegi se je smrtnost ob srčnem infarktu občutno znižala. Raziskave pa kažejo, da je preživetje po miokardnem infarktu ali nestabilni angini pectoris do 3x večje v bolnišnicah, kjer imajo možnost interventnih kardioloških posegov.
Ravno takšnih posegov so v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec opravili že sto, v celi Sloveniji pa je ustanovljenih osem intervencijskih centrov, ki skrbijo za izboljšanje dostopnosti in boljše regijsko reševanje koronarnih bolnikov. Ti centri so v Ljubljani, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novem mestu, Izoli in Novi Gorici.
S pridobitvijo odličnega angiografa v SB Slovenj Gradec v juniju 2021, ki omogoča poleg posegov na perifernem ožilju tudi posege na koronarnem ožilju, so v pričeli z aktivnostmi uvajanja koronarografij tudi v bolnišnici Slovenj Gradec. Razvoj omenjene diagnostike v bolnišnici podpirajo vodilna oseba za interventno kardiologijo, prof. Matjaž Bunc iz UKC Ljubljana, predsednik združenja kardiologov Slovenije prof. Zlatko Fras, in številni ugledni kardiologi v Sloveniji. Za kasnejšo samostojno izvajanje intervencij v bolnišnici Slovenj Gradec že izobražujejo dva specializanta interne medicine. Uvajanje koronarografij je podprl tudi doc. dr. Miran Jeromel, predstojnik Oddelka za diagnostično in intervencijsko radiologijo s svojo ekipo.
Dr. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., vodja enote za kardiološko in angiološko dejavnost o samem posegu povedala: »Koronarografija je invazivna kardiološka preiskava, ki omogoči pregled koronarnega – srčnega ožilja. Preko arterije na roki- radialne arterije ali arterije na nogi- femoralne arterije, se vstavi kateter do ustja koronarne žile na srcu. Ko se vbrizga kontrastno sredstvo, se prikaže koronarno ožilje. Pri tem je lahko prisotno aterosklerotsko spremenjeno ožilje ali normalne arterije, kar izključuje koronarno bolezen. Ob pomembni zožitvi žile se pristopi k razrešitvi zapore- stenoze koronarne arterije s perkutano koronarno intervencijo (PCI), kjer se v veliki večini z balončkom razširi žila in vstavi opornica- stent. S tem posegom lahko preprečimo srčni infarkt. Ob že nastalem infarktu, poskušamo v čim krajšem času odpreti koronarno zaporo, vzpostaviti pretok v prizadeto mišico in zmanjšati odmrtje večjega dela srčne mišice, kar lahko vodi do hudega srčnega popuščanja,«
Izvajanje koronarografij v bolnišnici Slovenj Gradec pomeni za bolnike zdravljenje čim bližje njihovemu domu. Nov program bo tako prispeval k boljši kakovosti življenja in enakopravni dostopnosti za ustrezno diagnostiko in zdravljenje.
Prve 3 koronarografije so v bolnišnici Slovenj Gradec opravili 22. septembra 2022, prva 3 stentiranja koronarnih arterij pa 1. decembra 2022. Pomembnih zapletov po posegih ni bilo. Izdelano imajo celotno klinično pot obravnave teh bolnikov. Na Oddelku za interno medicino je pripravljena bolniška soba z monitorji in možen sprejem v intenzivno internistično enoto za varno spremljanje bolnikov po posegu.
V letu 2023 želijo izvajati koronarografije 1x tedensko po 6 do 7 bolnikov, torej okrog 250 do300 srčno – žilnih bolnikov.
Da bi lahko zagotovili bolnikom iz koroške regije enakopraven dostop za varno in kakovostno oskrbo pri srčno-žilnih bolezni, je interventna kardiologija nujna. V bolnišnici Slovenj Gradec upajo na večje zanimanje mladih zdravnikov, da bi se odločili za specializacijo iz kardiologije, ki bo tudi ključna v perspektivi, da bodo lahko na Oddelku za interno medicino kakovostno obravnavali kardiološke bolnike.
Zavedajo se, da vsaka nova metoda prinese več angažiranja vseh sodelujočih v procesu, a to je potrebno za strokovno rast vseh zaposlenih v bolnišnici, kot tudi vodstva bolnišnice.
Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med., je ob sodelovanju pri 100 -ti koronarografiji povedal: »Koronarografija je preiskava, kjer je poudarek na varni oskrbi pacienta s srčno-žilno boleznijo. Zdravstveno osebje slovenjgraške bolnišnice, ki sodeluje pri koronarografijah se izobražuje v UKC Ljubljana. Naša strokovna pomoč jim bo zagotovljena, dokler jo bodo potrebovali. Za tako veliko regijo kot jo pokriva Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, je uvajanje novih metod zdravljenja pomembno. V primeru koronarografij gre za rutinsko zdravljenje kjer sta pomembni tehnična podpora in kadrovska zasedba. Cilj, ki mu sledimo, je medsebojno sodelovanje dveh javnih inštitucij. Podporo bomo kolegom slovenjgraške bolnišnice zagotavljali tako dolgo, dokler bo potrebno.«
Janez Lavre, dr. med. in direktor SB Slovenj Gradec pa je dodal :» Na Ministrstvo za zdravje smo že naslovili prošnjo, da nam potrdi oz. odobri izvajanje programa koronarografij in perkutanih posegov na srcu, srčnih zaklopkah in koronarnih arterijah ter za ta program dodeli širitev iz naslova dodatnih finančnih sredstev, ko uredba za izvajanje storitev ne bo več v veljavi. Angiografske preiskave bodo namreč dvignile strokovno raven dela na kardiološkem oddelku, radiološkem oddelku in v celi bolnišnici. Zmanjšalo se bo število reševalnih prevozov v druge bolnišnice (Maribor, Celje, Ljubljana, Izola) na omenjene intervencijske posege. Tudi na račun našega intervencijskega centra se bo znižala čakalna doba za omenjene posege v Sloveniji, predvsem pa pri nas povečala dostopnost. Boljši dostop do invazivne diagnostike bo prispeval k boljši nadaljnji kvaliteti življenja in ne nazadnje tudi zmanjšanju kardiovaskularne smrtnosti bolnikov. Iz programa stabilnosti in večanja dostopnosti ter enakopravne obravnave bolnikov v ruralnih okoljih bi bili zagotovo upravičeni do več finančnih sredstev. Ponovno dokazujemo, da v SB Slovenj Gradec skrbimo za nenehen strokovni in tehnološki razvoj, ki je lahko v ponos ne samo zaposlenim, ustanovitelju, temveč tudi koroški regiji kot celoti.«
Vir: Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
