Evropski odbor za socialne pravice bdi nad spoštovanjem Evropske socialne listine, ki je nastala kot opora Evropski konvenciji o človekovih pravicah in med drugim pokriva delavske pravice ter pravice do zaposlenosti, zmanjšanja delovnih ur, enakega plačila za enako delo, starševskega dopusta, socialne varnosti.
V tem okviru odbor nadzira tudi sistem kolektivnih pritožb določenih organizacij delavcev in delodajalcev ter nevladnih organizacij o kršitvah listine.
Na podlagi take kolektivne pritožbe v zvezi z neenakostjo spolov je konec leta 2019 v Sloveniji zaznal kršitve Evropske socialne listine, in sicer, da ni zagotovljen dostop do učinkovitih pravnih sredstev v zvezi z diskriminacijo pri plačilu; da ni zagotovljena transparentnost plačil in ni omogočena primerjava delovnih mest, ter da je napredek pri spodbujanju enakih možnosti žensk in moških glede enakega plačila nezadosten.
V danes objavljenem poročilu na odboru pišejo, da vlada v zvezi s pomanjkljivim dostopom do učinkovitih pravnih sredstev v zvezi z diskriminacijo pri plačilu ni posredovala nobenih informacij. Posledično so ocenili, da na tem področju ni prišlo do uskladitve z Evropsko socialno listino.
Se je pa vlada odzvala v zvezi s transparentnostjo plačil in primerjavo delovnih mest, pri čemer je, tako odbor, zagotovila, da je zakonodaja, omenjena sta bila denimo zakon o delovnih razmerjih in zakon o plačah v javnem sektorju, na področju enakega plačila za ženske in moške popolnoma skladna s standardi EU.
Z argumenti odbora ni prepričala. Kot je zapisano v poročilu, je v Sloveniji več ovir, zaradi katerih pravica do enakega plačila v praksi ni učinkovita, med njimi pa so odsotnost jasne definicije enakega dela in dela enake vrednosti ter jasnih meril za klasifikacijo delovnih mest. Prav tako avtorji poročila niso zaznali, da bi bilo mogoče v Sloveniji razširiti primerjavo delovnih mest na različna podjetja, pri čemer se v zvezi s tem zavedajo občutljivosti poslovnih podatkov, denimo o plačah.
Strinjali so se tudi, da zakon o plačah v javnem sektorju zagotavlja plačno transparentnost, v zvezi z zasebnim sektorjem pa jih je zmotilo, da se vlada “v veliki meri sklicuje na prihodnjo direktivo EU o preglednosti plačil”. Šele njena implementacija naj bi zagotovila transparentnost plač in omogočila primerjavo med delovnimi mesti. V tej luči so zaključili, da transparentnost v zasebnem sektorju zaradi odsotnosti definicije enakega dela in odsotnosti klasifikacije delovnih mest še vedno zagotovljena.
V zvezi z napredkom pri spodbujanju enakih možnosti žensk in moških glede enakega plačila pa so na odboru ocenili, da vlada nadaljuje sprejemanje ukrepov za promocijo enakopravnosti spolov pri priložnostih za enako plačilo. Ob tem so opozorili, da so podpisnice Evropske socialne listine zavezane k ukrepanju v razumnem času, pri čemer mora biti napredek merljiv.
Kot so poudarili, so se razlike med spoloma v Sloveniji znatno zmanjšale. Leta 2019 je razlika po kazalniku o plačilu med ženskami in moškimi znašala 9,3 odstotka, leta 2019 7,9 odstotka in leta 2020 3,1 odstotka. “Odbor meni, da močan upad pri kazalniku razlike v plačilu predstavlja občuten napredek, zato ocenjuje, da so razmere zdaj v tem pogledu združljive z listino,” so sklenili poročilo.
