Narasli reki Mislinja in Meža sta na območju dravograjske občine med drugim poplavili več podjetij in njihovih skladišč, podjetja pa so lahko nato po dogovoru med občino Dravograd in lastnikom zemljišča v Šentjanžu, podjetjem v turški lasti Yildiz Entegre Adria, ki je kupilo nekdanjo tovarno ivernih plošč, odpadke, ki so izvirali iz poplav, odložila na omenjeno zemljišče.
Nabrala se je velika količina različnih odpadkov, med drugim veliko poplavljenih industrijskih surovin in polizdelkov ter trgovskih izdelkov, kot so jogiji, vzglavniki, tudi kovčki, nahrbtniki itd., ki izvirajo iz poplavljenih skladišč novih izdelkov in so jih podjetja po poplavah zavrgla.
Dogovori o tem, kdo bo te odpadke odstranil in na čigave stroške so, kot kaže, trajali dlje časa. “Dolgo smo se prigovarjali z direktoratom za okolje, da so sprejeli stroške odstranitve, kar pa so že prej storili po vsej dolini. Tudi za ‘gospodarski’ odpad,” je za STA pisno sporočil župan Občine Dravograd Anton Preksavec.
Del odpadkov tako na stroške države že odstranjuje Koroški center za ravnanje z odpadki Kocerod, za del pa je Inšpektorat RS za okolje in energijo izdal odločbo zavezancu.
Kot so za STA pojasnili na inšpektoratu, je ta konec januarja letos podjetju Avto – Kočevje, ki ima sedež v Šentjanžu pri Dravogradu, kot “izvirnemu povzročitelju odpadkov” izdal odločbo, po kateri je moral do 29. februarja letos zagotoviti obdelavo 120 kubičnih metrov neuporabnih separatorjev, ki jih je po poplavah odložil na omenjeno zemljišče v Šentjanžu.
“Ker se je rok za izvršitev odločbe iztekel, bo inšpektor preveril njeno izpolnitev na kontrolnem pregledu,” so danes navedli na inšpektoratu.
Direktor podjetja Avto – Kočevje Franc Kadiš pa je za STA povedal, da odpadke – gre za blago, ki so ga skladiščili za Tab Mežica – nameravajo odstraniti, a da tega še niso uspeli, saj jih trenutno ne morejo nikamor predati. Pooblaščeni prevzemniki jih namreč trenutno ne sprejemajo. Upa, da jim bo uspelo odpadke predati v naslednjih dveh tednih.
Medtem je Kocerod že začel odvažati del odpadkov, odvaža pa predvsem odpadke, podobne kosovnim odpadkom iz gospodinjstev. “Prejšnji teden smo odpeljali okoli 600 kubičnih metrov odpadkov, ki jih predelujemo, z odvozom bomo nadaljevali po odstranitvi prevzetih. Na lokaciji je tudi precej industrijskih surovin, za katere pa nimamo zmogljivosti za lastno predelavo, zato še ne vem, kako bomo postopali oz. ali jih bodo odstranili lastniki, kot je bilo napovedano,” je za STA dejal direktor Koceroda Ivan Plevnik.
Ocenjuje, da je na lokaciji odloženo skupno več kot 2700 kubičnih metrov odpadkov.
Ob tem ga žalosti zamujena priložnost – del zavrženih poplavljenih izdelkov bi lahko namreč dali po čiščenju v ponovno uporabo preko centra za ponovno uporabo, če bi bili predani kmalu po poplavah. Prav tako se mu ne zdi prav, da se sanacija plačuje iz davkoplačevalskih sredstev, medtem ko so podjetja dobila odškodnine od države zaradi škode v poplavah in zavarovalnine.
Plevnik ocenjuje še, da odstranjevanje in obdelava odpadkov ne bosta končana takoj in bosta glede na stanje odpadkov, napitih z vodo, tudi draga. Kocerod bo državi opravljeno zaračunal po veljavnem ceniku, ki ga ima za javno službo iz preteklega leta.
“Predelava je tehnološko zahtevna, večina materialov po obdelavi bo poslana na sežig v tujino, ki pa je v tem trenutku v zastoju. Tako imamo problem že pri zagotavljanju rednih odvozov in sežiga za dodatne količine ni mogoče zagotoviti takoj. Prevzem in obdelava bosta tako potekala postopno, glede na razpoložljive kapacitete,” je dejal.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa so za STA pojasnili, da bodo plačali odvoz in obdelavo odpadkov skladno z določbami interventnega zakona. “Cena ravnanja z odpadki je enaka potrjeni ceni, ki je veljala na dan uveljavitve interventnega zakona za izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki,” so pojasnili. Ko bo delo v celoti opravljeno, bodo imeli podatke o količinah in skupnem strošku opravljenega dela.
Vir: STA
