V le šestih dneh 1200 delodajalcev zaprosilo za pomoč zaradi višje sile

Zavod RS za zaposlovanje je od 11. aprila, ko je začel veljati prvi protikoronski zakon za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, pa do vključno 16. aprila prejel 1200 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače 2648 zaposlenim, ki ne morejo delati zaradi višje sile, so za STA povedali na zavodu. Podatki so neuradni in neobdelani, so poudarili.

Protikoronski zakon, sprejet v želji pomagati prizadetim v epidemiji novega koronavirusa, predvideva več primerov subvencioniranja nadomestila plač zaposlenim.

Med drugim delodajalcem omogoča tudi pomoč pri poplačilu delavcev, ki ne prihajajo na delo zaradi višje sile, denimo zaradi varstva otrok, ko so vrtci in šole zaprti, karantene, zaprtja mej ali ustavitve javnega prevoza.

V tem primeru lahko država podjetjem izplača celotno 80-odstotno nadomestilo plače teh zaposlenih, poravna pa tudi njihove socialne prispevke.

Še več povpraševanja kot po povračilih za nadomestila plač zaposlenih, odsotnih zaradi višje sile, pa je po bolj znanemu institutu čakanja na delo, ki ga koristijo podjetja zaradi poslovnih razlogov.

Skupaj je zavod po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je začel veljati 29. marca, do 6. aprila, ko je z zbiranjem prenehal, prejel 8441 vlog delodajalcev za 50.854 čakajočih na delo, po protikoronskem zakonu, ki je ugodnejši, pa od 11. aprila do 16. aprila 7893 vlog za 36.779 čakajočih na delo, so pojasnili na zavodu.

Interventni zakon je sicer prvi že predvidel tudi kritje 80-odstotnih nadomestil plač za zaposlene v karanteni, odrejeni s strani ministra za zdravje. Skupaj je zavod do 6. aprila po tem zakonu prejel 244 vlog za 516 ljudi.

Zdaj torej vse omenjene pomoči pokriva protikoronski zakon, ki pa delodajalcem postavlja več pogojev.

Skladno z zakonom morajo izkazati, da v prvem polletju letošnjega leta medletno beležijo upad prihodkov za več kot 20 odstotkov in v drugem polletju ne bodo dosegala več kot 50-odstotne medletne rasti prihodkov.

Tisti delodajalci, ki lani še niso poslovali, morajo medtem izkazovati vsaj 25-odstoten marčni mesečni upad prihodkov ali vsaj 50-odstoten aprilski ali majski upad prihodkov glede na februar.

Podjetja tudi ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do države, ne smejo biti v stečajnem postopku in ne smejo biti neposredni ali posredni uporabnik državnega proračuna ali proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil lani višji od 70 odstotkov. Hkrati delodajalci, ki se potegujejo za državno pomoč, ne smejo opravljati finančne in zavarovalniške dejavnosti.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila