Slovenjgraška občina je rojstno hišo poznoromantičnega skladatelja samospevov Huga Wolfa (1860-1903), v kateri je pred tem vrsto let delovala tamkajšnja glasbena šola, prenovila v okviru priprav in sodelovanja Slovenj Gradca v projektu Evropska prestolnica kulture 2012.
Občina je denar za 1,9 milijona evrov vredno naložbo, ki je zajemala tudi delno obnovo stavbe Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja v središču mesta, v celoti pridobila prek razpisa ministrstva za kulturo, ki je vključeval tudi evropska sredstva.
V obnovljeni rojstni hiši Huga Wolfa je vse od odprtja maja 2011 spominski muzej s stalno razstavo ter dvorano za različne koncerte in druge prireditve. V muzeju so tudi knjižnica in spremljajoči prostori, s stavbo pa upravlja Koroški pokrajinski muzej.
Podatki muzeja kažejo, da rojstno hišo Huga Wolfa letno obišče okoli 2500 obiskovalcev. V to so všteti vrtci, šole, različna društva, upokojenci in posamezniki. Tudi tujcev je nekaj, predvsem iz Avstrije, so za STA pojasnili v Koroškem pokrajinske muzeju, kjer ocenjujejo, da je rojstna hiša Huga Wolfa v Slovenj Gradcu in tudi drugod po Sloveniji vedno bolj prepoznavna.
“To prepoznavnost pa dosegamo z bogatim kulturnim programom skozi celo leto, za katerega skrbita Koroški pokrajinski muzej in Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec. V tem času smo tudi ustvarili celostno grafično podobo, s katero želimo še dodatno promovirati rojstno hišo in dogodke, ki se v njej dogajajo. Prenovili smo spletno stran, nadgradili postrežbo Wolfove kave,” so našteli v muzeju.
Za izboljšanje prepoznavnosti Huga Wolfa predvsem v slovenskem prostoru in za prepoznavnost dejstva, da je bil rojen v Slovenj Gradcu, si omenjeno Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec prizadeva vse od ustanovitve leta 1993.
“V tem času se je to vedenje in popularizacija Wolfa v Sloveniji in širše dejansko zelo spremenila. Wolf je presegel tiste nekdanje delitve, zlasti v Sloveniji, ko so mu vedno na nek način očitali nemštvo, in je zdaj dejansko prepoznan kot eden najpomembnejših skladateljev, rojenih na slovenskih tleh. Morda celo najpomembnejši, zagotovo ob Tartiniju, ki je bil rojen v Piranu,” je za STA dejal predsednik Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec Marko Košan.
Spomnil je, da je tudi slovenska država prepoznala in podprla ta prizadevanja, ki so bila v preteklosti “predvsem na plečih Slovenj Gradca”. Še zlasti v letu 2020, saj je ministrstvo za kulturo to leto razglasilo za leto Huga Wolfa. V letu 2020 je namreč minilo 160 let od skladateljevega rojstva. Začrtanih je bilo veliko projektov in dogodkov, je pa na izvedbo vseh načrtov vplivala epidemija covida-19.
K vedno večjemu številu obiskovalcev iz Slovenije in tujine, ki obiščejo Wolfovo rojstno hišo, po Košanovih besedah pripomore prav medsebojno sodelovanje društva in Koroškega pokrajinskega muzeja ter tudi sodelovanje z drugimi organizacijami doma in v tujini ter izmenjavo programov.
Tudi sam ocenjuje, da je zlasti po odprtju muzeja dogajanje dobilo kvaliteten zagon in da je za Slovenj Gradec poleg vseh drugih identitet, ki jih premore, kot so mesto – glasnik miru, mesto sv. Elizabete in mesto kulture nasploh, zdaj tudi Hugo Wolf postal prepoznavna identiteta.
Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec med drugim organizira cikel sedmih koncertov letno Wolf povezuje in mednarodno solopevsko šolo, projekti Koroškega pokrajinskega muzeja, povezani z Wolfom, pa so Modra noč, Hugo Wolf za mlade, Wolfov poletni festival, brezplačne glasbene delavnice Spoznajmo glasbo in Jazz cafe pri Wolfu.
