RTVS lani z RTV-prispevkom zbrala skoraj 97 milijonov evrov

Prihodki Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so lani znašali skoraj 132 milijonov evrov oz. 4,7 milijona evrov več od odhodkov, izhaja iz poročila RTVS za lani, ki ga je včeraj obravnaval programski svet RTVS. S plačili RTV-prispevka so zbrali skoraj 97 milijonov evrov. Za stroške dela redno zaposlenih so namenili nekaj nad 81 milijonov evrov.
190427_rtv-hisa1_main

Med prihodki največjo postavko predstavlja RTV-prispevek. Njegova mesečna višina je določena v spremembah zakona o RTVS, znesek pa se od leta 2012 ni spremenil in za fizične osebe znaša 12,75 evra za TV-sprejemnik in 3,77 evra za radijski sprejemnik.

Če bi se RTV-prispevek od leta 2012 usklajeval z rastjo inflacije, bi za TV-sprejemnik decembra 2021 znašal za fizične osebe 14,50 evra, kar bi pomenilo približno 1,70 evra razlike, zavodu pa bi glede na navedbe vodstva zavoda letno prineslo približno 13 milijonov evrov več tovrstnih prihodkov.

Prihodki od oglaševanja so lani znašali 16 milijonov evrov, pri odhodkih pa so bili druga največja postavka za stroški dela redno zaposlenih variabilni stroški, ki so vključevali denimo material in gorivo. Znašali so 26 milijonov evrov.

V javnem zavodu je bil konec lanskega leta zaposlen 2201 človek.

Programski svetniki so se v nadaljevanju seznanili z letnim poročilom varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTVS Ilinke Todorovski za lansko leto, ki je bilo v odzivih občinstva po njenih opažanjih videti kot “zelo dolg in skoraj neskončen podaljšek prvega epidemičnega leta 2020”.

V ospredju so bile vsebine, ki so se dotikale covida-19 in epidemioloških ukrepov, le da se je politični polarizaciji, ko se občinstvo samoopredeljuje za desne in leve ali vladne in opozicijske, pridružila nova polarizacija, in sicer delitev na t. i. cepilce in proticepilce, je povedala Ilinka Todorovski v predstavitvi poročila.

Kot je ugotovila, je javni medij z vztrajanjem, da je treba v razpravah vselej slediti strokovni argumentaciji, postal predvsem tarča kritik tistih, ki cepljenju nasprotujejo ali so do njega zadržani.

V razpravi je Slavko Kmetič, ki ga je v svet imenoval DZ na predlog gledalcev in poslušalcev, v svojih stališčih pa je naklonjen aktualni vladi, ocenil, da varuhinja v zadnjih dveh letih ni bila kos svojim nalogam, saj je bilo poročanje denimo v zvezi z epidemijo covida-19 pristransko.

Člani, ki so v svetu predstavniki zaposlenih, so mu ostro oporekali. “Varuhinja je bila verodostojna in nepristranska,” je poudaril Robert Pajek. Aleksander Hribar pa je zavrnil navedbe, češ da nekateri novinarji niso privrženi demokraciji. “Mi ne predstavljamo nobenega enoumja,” je opomnil.

Nenazadnje je programski svet na predlog predstavnikov zaposlenih obravnaval vprašanje, ki se nanaša na nenehno prestavljanje datuma, ko naj bi na drugem televizijskem programu začeli oddajati nov informativni blok Panorama. Natančnih vzrokov za to, da Panorame še niso začeli predvajati, generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough včeraj sicer ni želel posredovati. Po njegovem pojasnilu gre namreč za vsebino, ki bi jo konkurenca lahko izkoristila v svoj prid.

Pač pa je sporočil namero vodstva, da na naslednji redni seji sveta predloži spremembe programsko-produkcijskega načrta za letos za vmesno obdobje do začetka oddajanja Panorame.

1 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments
miha
miha
22. marca, 2022 13:44

Nujno dati RTV na trg, to je milijarda v desetih letih. Nehati plačevati prisilni prispevek. Politika RTV pa LEVUHARSKA!

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.