Oslovski kašelj tudi na Koroškem

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo 4−8 tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.

Nekateri mediji so poročali, da se je v Sloveniji v zadnjem mesecu zopet pojavilo več primerov te bolezni. Med omenjenimi območji je bila tudi Koroška.

Predstojnica NIJZ OE Ravne na Koroškem, Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega zdravja je potrdila, da so na območju OE Ravne na Koroškem v letošnjem letu prejeli 6 prijav oslovskega kašlja. Zbolele so osebe v starosti od enega do 59 let, tako ženskega kot moškega spola (50:50). V okviru teh prijav gre za družinski izbruh in posamične primere, dodaja Hudopiskova.

Nekateri mediji so poročali, da se je v Sloveniji v zadnjem mesecu zopet pojavilo več primerov te bolezni. Med omenjenimi območji je bila tudi Koroška.

Predstojnica NIJZ OE Ravne na Koroškem, Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega zdravja je potrdila, da so na območju OE Ravne na Koroškem v letošnjem letu prejeli 6 prijav oslovskega kašlja. Zbolele so osebe v starosti od enega do 59 let, tako ženskega kot moškega spola (50:50). V okviru teh prijav gre za družinski izbruh in posamične primere, dodaja Hudopiskova.

Na začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost. Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.

V Sloveniji so pričeli s cepljenjem proti oslovskemu kašlju leta 1959. Na ta način so močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oziroma preboleli bolezni ni dolgotrajna, pri nekaterih relativno hitro upade, se lahko zgodi, da tudi cepljene osebe zbolijo za oslovskim kašljem.

Bolnik je najbolj kužen od začetka kataralnih znakov (znaki okužbe zgornjih dihal: nahod, solzenje in nekoliko povišana telesna temperatura, kašelj se pojavlja občasno) in še do 21 dni po začetku kašlja ter do 5 dni po začetku antibiotičnega zdravljenja. Oslovski kašelj se prenaša kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. Zdravi se z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.

Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški paralizi. Ostala dva odmerka dobijo v starosti 12–24 mesecev in 8 let (3. razred osnovne šole).

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun