Dopolnjen Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 ZNOrg, 92/20 in 159/21) določa privezovanje psov kot prepovedano ravnanje v prvem odstavku 15. člena. V drugem odstavku istega člena določa izjeme. Pse je dovoljeno privezovati zaradi zagotavljanja nadzora in fizičnega varstva na javnih mestih, zaradi oskrbe, zdravljenja ali šolanja, med vadbo v okviru tekmovanj, lova ali drugih dejavnosti, v katerih je pes udeležen, za počitek ali prenočitev na potovanju ali pri bivanju na območjih, kjer je vstop psom prepovedan.
Dopuščeno je tudi privezovanje psa, če se pes ne more zaplesti v verigo in ima dovolj prostora za tekanje na tekaču, kar je kot izjema navedeno v h) točki drugega odstavka 15. člena: Ne glede na določbe prvega odstavka, je dovoljeno privezovati pse s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg ali z oprsnicami na vodoravno vodilo, ki je dolgo najmanj pet metrov in je najmanj dva metra nad tlemi, s privezom, ki psu omogoča najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila.
Skladno s Pravilnikom o zaščiti hišnih živali mora imeti pes ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje. Psa ni dovoljeno nastaniti (zapreti) v prostor brez naravne svetlobe, kjer pes ne vidi svoje neposredne okolice, ali v prostor brez zadostnega zračenja.
Če pes biva zunaj, mora imeti pesjak in uto oziroma drugo enakovredno zavetje. Če je zunanja temperatura nižja od 0°C, mora imeti pes na voljo primerno izoliran bivalni prostor. Psice z mladiči ter bolni psi morajo imeti na voljo bivalni prostor, v katerem temperatura ne sme biti nižja od 20°C.
V bivalnem prostoru psa ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se lahko pes poškodoval ali bi ogrožale njegovo zdravje. Skrbnik mora bivalni prostor psa redno čistiti in dnevno odstranjevati iztrebke. Minimalne pogoje za bivanje predpisuje Pravilnik o zaščiti hišnih živali v prilogah.
Velikosti pesjakov se razlikujejo glede na težo psa.
Privezani psi in tudi psi, trajno zaprti v pesjake, so res lahko gibalno in socialno omejeni, ni pa to pravilo. Samo privezovanje brez ocene drugih okoliščin ne pomeni nujno okrnjene dobrobiti psa oziroma trpljenja. Običajno gre za okrnjeno dobrobit psov ali celo trpljenje, kadar gre za trajni privez ali trajno bivanje v pesjaku, ki je večinoma povezano tudi s siceršnjo slabo skrbjo za žival ter za kršitev predpisov glede hranjenja, dostopa do pitne vode, higienskih razmer in skrbi za zdravje. Slednje so dolžnosti skrbnika psa, ki so določene v veljavnem 7. členu zakona in so za njihovo kršitev predvidene sankcije.
V primeru, da skrbnik ne zagotovi ustreznega priveza psa (dovoljena ravnanja – drugi odstavek 15. člena Zakona o zaščiti živali) se neskladen privez psa smatra kot prepovedano ravnanje, kar je v zakonu opredeljeno kot prekršek, za katerega je za posameznika, ki stori omenjeni prekršek predpisana globa od 800 do 1200 evrov.
Inšpektorji bodo izvajali nadzor na podlagi plana dela in ob prejetju prijave oziroma informacije o nepravilnostih. Nadzori se izvedejo nenapovedano. Pri preverjanju ustreznosti namestitve in skrbi za pse, se med drugim preverja ustrezne bivalne pogoje vključno s pravilnostjo privezovanja skladno s točko h drugega odstavka 15. člena Zakona o zaščiti živali.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
