Na Koroškem kritični do morebitnega krčenja NMP

Tudi ponekod na širšem Celjskem in Koroškem so kritični do morebitne reorganizacije službe nujne medicinske pomoči (NMP), kot je navedena v predlogu delovne skupine ministrstva za zdravje. Korošci iz Mežiške doline so pristojnemu ministru že pisali, a odgovora še niso dobili. Marsikje so kritični tudi do načina sprejemanja tako pomembnih odločitev.

Na Občini Šentjur, kjer so z domnevno namero reorganizacije nujne dežurne službe seznanjeni zgolj preko objav v medijih, nasprotujejo predlaganim spremembam in načinu sprejemanja tako pomembnih odločitev. “Z reorganizacijo NMP, kot se pojavlja v medijih, se v Občini Šentjur nikakor ne moremo strinjati,” so na občini povedali za STA.

Omenjeno službo v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Šentjur izvajajo za 21.000 prebivalcev občin Šentjur in Dobje. “V primeru naše občine gre za območje 222 kvadratnih kilometrov zahtevnega terena. V primeru izgube dežurnega zdravnika bi morali pacienti iz naše občine v času dežurstva, tudi v primeru drugih, manj nujnih stanj, namesto v lokalni zdravstveni dom oditi v oddaljeni urgentni center. To bi pomenilo bistveno poslabšanje dostopnosti do zdravniških storitev in kakovosti oskrbe. Kot posledica ukinitve številnih dežurnih mest pa bi se tudi bistveno povečala gneča, ki že nastaja v urgentnih središčih, podaljšalo bi se tudi čakanje pacientov na obravnavo,” so navedli.

Paciente ZD Šentjur bi po novi ureditvi preusmerjali v Urgentni center Celje. Stališče občine je, da nujna medicinska pomoč ostane po okriljem njihovega zdravstvenega doma, tako kot sedaj. “V prihodnje lokalne skupnosti zahtevamo in pričakujemo zelo jasne odgovore oziroma opredelitev namer glede načrtov reorganizacij nujne medicinske pomoči s strani pristojnega ministrstva in strokovnih služb,” še dodajajo na občini.

Direktorica ZD Žalec Hana Šuster Erjavec kljub vsemu verjame, “da se bodo pri reorganizaciji mreže upoštevale dejanske intervencije” posameznih urgentnih ambulant v zdravstvenih domovih. “Glede na dejstvo, da pri nas beležimo veliko zahtevnih intervencij (denimo 50 oživljanj letos), ne vidimo logične razlage za ukinitev. Ministrstvo razpolaga z vsemi statistikami,” je povedala za STA.

Od pristojnega ministrstva sicer še niso dobili nobene informacije o tem, da bi se dežurne zdravstvene ambulante ukinjale, “ampak le, da strokovna skupina na ministrstvu za zdravje pripravlja reorganizacijo mreže, ki bo prinesla določene spremembe v organizaciji, kar je lahko dobrodošlo”, je dodala.

V ZD Žalec beležijo največ obravnav čez dan med tednom in ob sobotah dopoldne, ponoči in ob nedeljah ambulante nimajo veliko obiskov. “Menimo, da mora stroka oziroma pristojni na ministrstvu za zdravje najprej podati informacijo, kako si predstavljajo novo organizacijo, potem pa je potreben obsežen diskurz vseh vpetih. Če bi se nujna služba ukinila, bi se s tem seveda zmanjšala dostopnost do nujne oskrbe, kar pa zagotovo ni sprejemljivo, zato tega ne pričakujemo in ne podpiramo, v primeru zaprtja pa pričakujemo, da bi ukrepali tudi naši ustanovitelji,” je poudarila direktorica.

Da so odločno proti morebitnim organizacijskim spremembam NMP, so ministru sporočili tudi iz Mežiške doline. Župani občin v dolini so se s predstavniki ZD Ravne na Koroškem in direktorico Zdravstveno reševalnega centra Koroške Marijano Kašnik sestali prejšnji teden. Zavračajo vse predloge, ki bi kakorkoli negativno vplivali na dostopnost občanov do NMP, s čimer so pisno seznanili tudi ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, a doslej odgovora še niso dobili, so danes za STA povedali na Občini Ravne na Koroškem.

“Pri odločitvah, ki bi vodile v kakršnokoli slabšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, nismo pripravljeni sprejemati kompromisov,” so po sestanku sporočili z ravenske občine. Tudi direktor ZD Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik je za STA poudaril, da se bodo trudili, da nova organizacija NMP ne bo poslabšala te dejavnosti za Mežiško dolino.

Župani Mežiške doline in predstavniki primarnega zdravstva so ministrstvu med drugim predlagali, da se na Ravnah na Koroškem vzpostavi satelitski urgentni center oz. najmanj obdrži obstoječe stanje mreže dežurnih služb. To ni prvi takšen poziv iz Mežiške doline, kjer živi več kot 26.000 ljudi, podobnega so na državo naslovili že leta 2015 zaradi takratnega predloga pravilnika o službi NMP.

Glede na tokratni predlog delovne skupine ministrstva za zdravje, kjer poudarjajo, da je projekt reorganizacije mreže še v fazi usklajevanja, bi sicer na Koroškem deloval urgentni center v Slovenj Gradcu, ki tam že zdaj deluje, in en satelitski urgentni center v Radljah ob Dravi.

2 Komentarji
staro
novo najbolj glasovano
Inline Feedbacks
View all comments
franjo
franjo
2 mesecev nazaj

a v ljubljani res nimajo kaj drugega za delat.Ukinit urgence pa je takoj dost zdravnikov!

franjo
franjo
Reply to  franjo
2 mesecev nazaj

ukinite vse ZDinbolnišnice,bo pa morda minister imelkaj pohvalit,zrihtal sem dost zdravstvenega osebja.Takoj nominacija za Nobel-ovo nagrado!!!!!!

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije