“Brez aktivnih lastnikov se nam v prihodnosti ne bi dobro pisalo glede na vse podnebne in druge spremembe, ki prihajajo v slovenske gozdove,” je dejal Danev. Ocenil je, da so dobra gozdarska stroka in aktivni lastniki razlog, da lahko z optimističnim pogledom gledamo v prihodnost.
Izmed skupno preko 413.000 lastnikov gozdov, kolikor jih je v Sloveniji, ZGS vsako leto izbere najbolj skrbnega v vsaki od 14 območnih enot ZGS. Kot poudarjajo v ZGS, jih izpostavljajo “zaradi njihovega zglednega gospodarjenja z gozdom, tesne življenjske povezanosti z gozdom, strokovne izvedbe del v gozdu, spoštovanja večnamenske vloge gozdov, prizadevanja za varno delo v gozdu, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva“.
Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2022 so po območnih enotah (OE) Agrarna skupnost Dol-Otlica (OE Tolmin), Miha Pretnar (OE Bled), Klemen Kavkar (OE Kranj), Otokar Pogačnik (OE Ljubljana), Janez Meden (OE Postojna), Ivan Kraševec (OE Kočevje), Janko Papež (OE Novo mesto), Peter Ločnikar (OE Celje), Aleksander Ošep (OE Nazarje), Ivan Praznik (OE Slovenj Gradec), Luka Gjerek (OE Murska Sobota), Agrarna skupnost Mrše (OE Sežana), Kartuzija Pleterje (OE Brežice), posthumno pa je priznanje prejel Boris Karlo (OE Maribor).
“Priznanje pomeni, da delamo dobro, da so prepoznali, da je naš odnos do narave pozitiven, da je gozd za nas vrednota,” je po prejemu priznanja za medije dejal najbolj skrben lastnik gozda iz slovenjgraške območne enote ZGS Ivan Praznik iz Spodnje Orlice v občini Radlje ob Dravi. Poudaril je, da je imel dobre predhodnike, saj so bili tudi starši vzorni lastniki gozda, danes pa sam krmari med modrostjo očeta ter novimi znanji in zagnanostjo, ki jih na kmetijo prinaša sin študent.
Praznik je izpostavil tudi, da je prihodek iz gozda pomemben finančni vir za njihovo gorsko-višinsko kmetijo, ki se sicer ukvarja z živinorejo, registrirane pa ima tudi dopolnilne dejavnosti. Med težavami pa je izpostavil divjad, predvsem jelene, ki delajo škodo v gozdu in sadovnjakih. “Mi se trudimo, opravljamo negovalna dela, delamo vse dobro za gozd, ampak divjad nam to onemogoča,” je dejal Praznik, ki meni, da bi na tem področju država morala sprejeti ustrezne ukrepe.
Veliko število lastnikov gozdov in razdrobljenost terja toliko več napora javne gozdarske službe ZGS, da poskuša spodbuditi čim večje število lastnikov, da z gozdovi gospodarijo na podlagi gozdno-gospodarskih in gozdno-gojitvenih načrtov, je ocenil generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu Robert Režonja. Kot je dodal, mora lastnikom ob strani stati tudi država.
Tako kmetijsko ministrstvo letno nameni 1,3 milijona evrov za obnovo, nego in varstvo gozdov, za vzdrževanje gozdnih cest letno namenja okoli 2,6 milijona evrov, z ukrepe na območjih Natura 2000 pa okoli en milijon letno, je med drugim naštel Režonja. Če želimo, da je v gozdovih manj nesreč, je treba vlagati tudi v mehanizacijo in opremo ter lastnike ustrezno usposobiti. “Zato bomo tudi v obdobju 2023-2027 namenili okoli 37 milijonov evrov za te namene,” je napovedal Režonja.
Tako ministrstvo kot Zveza lastnikov gozdov Slovenije se pridružujeta akciji promocije skrbnega gospodarjenja z gozdom, v okviru katere so podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom danes pripravili v Radljah ob Dravi, kjer je letos vrata odprl tudi Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
