Lahko bi se reklo, da so člani Koroškega čili kluba že od nekdaj ljubitelji vsega vročega in pekočega, a zgodba čili kluba se je začela leta 2020, ko so ustanovili prvi koroški klub, namenjen ljubiteljem čilijev, pekočih papričic, ki jih najdemo v vseh oblikah, barvah in velikostih. Večino članov kluba je bilo že prej članov Čili društva Pomurje, a so si vedno želeli svoje sekcije, zato so kmalu po zaprtju pomurskega društva storili prvi korak in ustanovili čisto svoj klub.
Od začetka je bil klub namenjen predvsem vsemu, kar se tiče čilijev. Od semen, gojenja rastlin, izbiri pravih sort, primernih za rast v koroški klimi, do skrbi za rastline, izmenjavi sadik in seveda končnega izdelka – raznih pekočih posipov, omak in še marsičesa.
A ker se je v klubu pokazal interes tudi po izletih v kuharske vode, so se nekega dne prijavili na prvo tekmovanje. Tam so skuhali svoj prvi tekmovalni chili con carne in ker so vanj vložili dobre sestavine, veliko truda, domačih čilijev in seveda ljubezni, ni bilo pričakovati kaj drugega kot zmago. Takrat je postalo jasno, da klub ne bo namenjen samo čilijem, ampak tudi jedem, ki vključujejo čilije in tako so se podali v bolj kulinarične vode.
Ker so že na prvem tekmovanju poželi slavo, so se odločili sodelovati na najrazličnejših tekmovanjih, kmalu pa so se povezali z Zavodom Ma-Kole, ki so znani po svojih prireditvah, posvečenih dimljenju in pečenju na žaru. Tako so tudi pobudnik in organizatorji Koroškega Smokefesta, v soorganizaciji Zavoda Ma-Kole, ZKŠTM in Občino Ravne. Ni ga Korošca, ki ni slišal za njihov zdaj že slavni pulled pork burger, oziroma burger z natrgano svinjino, ki smo ga lahko poskusili in okusili na marsikaterem dogodku v zadnjih letih na Koroškem, prav tako pa na svojih stojnicah vedno presenetijo s kakšno novostjo, pa naj bo to koroška govedina v ajdovi štručki z brusnično omako, ali pa klobasice iz mangulice s čilijem in sirom, ki so zares nekaj posebnega.
Vedno se radi odzovejo vsem vabilom na raznorazne dogodke, tako na Koroškem kot tudi po celotni Sloveniji. Na vseh tekmovanjih, ki se jih z veseljem udeležijo pa žanjejo nagrade, saj slabše uvrstitve od drugega mesta ne pomnijo. Nazadnje so lahko njihove dobrote poskusili obiskovalci dogodka Looblanah Pizza All Stars, kjer so se preizkusili tudi v peki pic.
Še posebej radi pa se odzovejo vabilu na dogodke z dobrodelno noto, saj so prepričani, da se dobro vrača z dobrim in je nesebična pomoč sočloveku tista, ki zares nekaj šteje. Tako so med drugim sodelovali tudi na Dobrodelnem dnevu na Ravnah, kjer so se zbirala sredstva za vse, ki so v avgustovskih poplavah utrpeli škodo, bili pa so med redkimi gostinci, ki so ves svoj zaslužek donirali v ta plemeniti namen.
Pred Koroškim čili klubom pa je zdaj tudi novo poglavje, ustanovitev zavoda, saj kot sami pravijo, jim je predalček, namenjen klubu, že davno premajhen, predvsem iz vidika vseh idej, ki jih želijo uresničiti in pokazati v kulinaričnem smislu. V ta namen so se odločili za ustanovite Zavoda Guštan, ki bo predvsem namenjen kulinaričnim vidikom njihove ljubezni do čilijev, prav tako pa ne bodo pozabili na svoje korenine – še vedno se bodo posvečali sadikam, gojenju lastnih čilijev in kuhanju pekočih omakic, a poudarek bo vseeno na gastronomskem, kulinaričnem vidiku.
Nekaj vprašanj smo postavili tudi predsedniku Koroškega čili kluba, Andreju ”Kwakyju” Kovačecu.
Andrej, glede na to, da na koroškem pogoji za gojenje čilijev verjetno niso najbolj idealni, kateri je najbolj pekoč čili, ki vam ga je uspelo vzgojiti in koliko scovillov je približno imel? (Za naše bralce moramo seveda pojasniti, da je scoville uradna merska enota, s katero se meri, kako pekoč je čili – če ima čili na primer 100.000 scovillov, to pomeni, da potrebujemo 100.000 kapljic vode, da izničimo pekočnost.)
Andrej: Čilijev je res veliko vrst in vsak posameznik ima najbrž svojega ”najhujšega”. Na Koroškem pogoji za gojenje čilijev sploh niso slabi in lahko si pridelamo oziroma privzgojimo tiste, ki so nam všeč. ”Najhujši” v moji vzgoji so verjetno tisti, ki po scovillih niso izmerjeni. Najhujši izmerjeni iz mojega vrta je Guinessov rekorder Carolina Reaper. Izmerjenih ima 2,2 milijona scovillov, vendar na Koroškem najbrž ne preseže 1,7 milijona, saj je pri nas podnebje drugačno kot npr. v Indiji, kjer je sigurno že na primer manj dežja in so temperature precej višje.
Prisotni ste na veliko dogodkih po vsej Koroški, kot tudi celi Sloveniji, kjer vedno znova navdušite obiskovalce s svojimi jedmi. Kako se odločite, katero jed boste ponudili na dogodku?
Andrej: Ideja in recept se najprej porodita v glavi, potem pa to s prijateljem Matjažem Berložnikom razvijava. Ko je recept približno razvit, ga najprej preizkusiva na domačih in prijateljih. Če je odziv dober, je jed ponujena na prireditvah.
Vedno se potrudite, da bi obiskovalcem dogodkov, kjer ste zastopani, ponudili nekaj dobrega. Klobasice, ki jih imate v ponudbi na dogodkih, so vaše lastne proizvodnje in iz mesa mangulice, ki je zagotovo nekaj posebnega. Kako pa sicer izbirate meso, oziroma ali za pripravo pulled porka potrebujete kakšno določeno vrsto mesa?
Andrej: Klobasice so delo izpod rok lastnika znamke Mangulica iz Koroške, Draga Žunca in so res odlične. Za samo meso pa se potrudimo, da je od mesarjev v lokalnem okolju. Tudi ostale sestavine so dobljene pri lokalnih partnerjih, s katerimi dobro sodelujemo. Stremimo k temu, da uporabljamo čim več lokalnih, domačih pridelkov in izdelkov lokalnih ponudnikov, saj tako spodbujamo trajnostne rešitve in si tudi med seboj pomagamo.
Kot smo že omenili, se vedno radi udeležite dobrodelnih prireditev, kjer je izkupiček dnevnega zaslužka namenjen pomoči nekomu, ki to potrebuje. Vemo, da ste nazadnje sodelovali na Dobrodelnem dnevu na Ravnah, kjer so se zbirala sredstva za oškodovane v avgustovskih poplavah. Kateri dobrodelni dogodek se vam je še posebej zapisal v spomin in zakaj?
Andrej: Na vabila na dobrodelne dogodke se vedno z veseljem odzovemo, saj je pomoč sočloveku v stiski tisto, kar nas dela ljudi. Zato smo vedno znova veseli, kadar lahko s svojo kulinarično ponudbo naredimo tudi nekaj dobrega. V spomin pa se mi je najbolj vtisnil zagotovo naš prvi dobrodelni dogodek, prireditev, kjer smo zbirali sredstva za dečka Jakoba, ki je potreboval bionično protezo, saj je v nesreči izgubil roko. Prva izkušnja je bila zelo dobra in je porodila željo pomagati še naprej.
Omenili ste, da je klub na nek način prerasel imenovanje klub, kaj se bo za vas spremenilo z ustanovitvijo Zavoda Guštan?
Andrej: Tako je, z novim letom ustanavljamo Zavod Guštan, zavod za kulturo, kulinariko in turizem. Glede na to, da so naše ”potrebe” skozi leta zrasle, so na nek način prerasle začetno idejo o klubu. Ker se želimo še naprej razvijati in ponujati dobre, kvalitetne vsebine in ponudbo, a nam trenutna ureditev z vidika zakonodaje tega ne omogoča, smo se odločili za ustanovitev zavoda, s katerim bo naše delovanje in udejstvovanje na področju kulinarike in kulture bistveno lažje.
O Koroškem čili klubu, oziroma Zavodu Guštan bomo slišali še veliko, še pomembneje pa je, da jih bomo zagotovo že kmalu srečali na kakšnem dogodku na Koroškem ali širši okolici, kjer nas bodo razvajali s svojo raznoliko ponudbo, ki ne pusti ravnodušnega nobenega sladokusca.
