Novi direktor knjižnice s sedežem na Ravnah na Koroškem in enotami po vsej Mežiški dolini knjižnico vidi ne le kot institucijo, ki Korošcem z vsem razpoložljivim gradivom, dogodki in dejavnostjo predstavlja okno v svet, ampak ima ta po njegovih besedah tudi simbolni pomen.
“Na nek način smo si sami na tem prostoru izborili pravico do znanosti, do izobraževanja. Knjižnica je tudi tesno povezana z ustanovitvijo gimnazije in ustanoviteljem dr. Francem Sušnikom in mislim, da je to zelo pomembna simbolika, da torej daje upanje Korošcem, da se borimo in obstajamo na tem delu slovenske zemlje, da ohranjamo koroško in slovensko tradicijo slovenske besede, ki je bila večkrat v preteklosti tukaj kar precej na udaru. To se mi zdi glavno poslanstvo, ohranjati to dediščino in jo prenašati na mlade generacije,” je v pogovoru za STA nekaj dni po prevzemu vodenja knjižnice dejal Verhovnik.
V 74-letni zgodovini knjižnice je njen šele peti direktor oz. ravnatelj. Naloga direktorja po njegovih besedah je, da zaposlenim omogoči čim boljše pogoje za delo, kot krovno vizijo zavoda pa je izpostavil prizadevanja za to, da bo knjižnica ostala v koraku s časom in da bo delovala v skladu s strokovnimi smernicami. Pri delu bo Verhovnik, po izobrazbi pravnik, ki se trenutno izobražuje za opravljanje bibliotekarskega izpita, sledil “ustaljeni praksi”, to je predlogom strokovnega kolegija, delo v knjižnici pa bolj kot individualno razume kot kolektivno delo.
Trenutno je v knjižnici 24 zaposlenih, po besedah novega direktorja, ki ga javnost pozna predvsem po prizadevanjih za izgradnjo hitre ceste proti Koroški, pa bi si želeli še kakšne dodatne zaposlitve, da bi ob odsotnostih lažje organizirali delo in da bi lahko dali večji poudarek projektom v teku.
Program dela knjižnice za letošnje leto je pripravila še njegova predhodnica Irena Oder, ki je knjižnico vodila od leta 2007, Verhovnik pa ocenjuje, da se je s svojim delom “zagotovo vpisala ob bok ustanoviteljem knjižnice”.
Njegovo osnovno vodilo dela v letošnjem letu bo tako uresničitev programa, ki ga kroji tudi finančni okvir, odvisen od sprejetih proračunov v štirih občinah ustanoviteljicah knjižnice, prav tako sredstva za delovanje knjižnica prejema od države. Sicer pa Verhovnik, ki je bil pred tem generalni sekretar Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, trenutno podrobneje spoznava delovanje knjižnice in snuje akcijski načrt. Kot pomemben presečni čas mandata, ki ga je začel, je izpostavil prihodnje leto, ko bo knjižnica praznovala 75-letnico ustanovitve.
Močno knjižnično mrežo, ki jo ima Slovenija, vidi kot zelo velik standard, ki “smo ga Slovenci izoblikovali in na katerega moramo biti ponosni”. Knjižnice so po njegovih besedah pomembne zato, da imajo vsi približno enak dostop do informacij. “To je res velik standard, ki se ga morda v nekem trenutku ne zavedamo, ampak vsakdo, ki je prišel do nekega znanja, je šel skozi sistem knjižnic,” je dejal Verhovnik.
Da bi se Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika še bolj približala bralcem, bo Verhovnik nadaljeval že pred njim zastavljena prizadevanja za to, da bi s pomočjo občin ustanoviteljic nakupili paketnike, ki bi bralcem omogočali prevzem knjižničnega gradiva na več lokacijah po dolini ob kateremkoli času. “Ta trend že mnoge knjižnice poznajo, naša naloga je, da to v kratkem času uredimo. Pobudo smo dali vsem štirim ustanoviteljem, tako da upam, da jo bomo v letošnjem letu lahko realizirali,” je dejal Verhovnik.
Izziv ostaja tudi uspešno delovanje septembra 2021 odprte grajske časopisne kavarne Eleonora. “Če gledamo suhoparno ekonomiko, je naš cilj, da bi se s prodajo storitev kavarna sama pokrivala. Tega še nismo uspeli doseči, res je, da kavarna deluje malo več kot eno leto. Zlasti je ogromno obiskovalcev v poletnem času, ko je vreme lepše, ko je aktualen prostor vhoda v park,” je dejal direktor. Potrebno je kavarno še bolj promovirati in zagotavljati ponudbo na visoki ravni, je dodal. V kavarni lahko obiskovalci med drugim brezplačno prebirajo več deset različnih vrst časopisov in revij.
Novi direktor bo zaposlene nadalje podpiral tudi pri razvoju in krepitvi statusa kompetenčnega centra za lahko branje, ki ga je knjižnica pridobila lani. V tem okviru so v knjižnici med drugim posebni prostor namenili skupinam oseb, ki zaradi različnih omejitev potrebujejo posebne storitve, da so lahko vključeni v branje. S svojim delom na tem področju Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika kot kompetenčni center predstavlja servis drugim knjižnicam po Sloveniji.
Eden od prihodnjih izzivov pa bo tudi reševanje prostorske stiske predvsem glede domoznanske dejavnosti in za to potrebnih depojev. Stalna je tudi potreba po modernizaciji opreme, med drugim pa knjižnica v prihodnje načrtuje tudi ureditev sobe za mlade. Knjižnica ima nekaj manj kot 4400 aktivnih članov, ki so lani opravili skoraj 217.000 izposoj, kar je dobrih 14.000 več kot v letu prej.
Besedilo: Vesna Pušnik Brezovnik
HOČMO CESTO