A v sodobnem času otroci ne spuščajo kosov lesa, ampak skrbno izdelane in osvetljene hišice iz papirja in kartona, ki so večinoma znane kot gregorčki. Tako je bilo denimo v ponedeljek v Preddvoru pri Kranju. V Tržiču pa se je v mraku na pot od občine odpravil Gregorjev sprevod z baklami in lučmi, otroci pa so gregorčke spuščali po Tržiški Bistrici.
V Slovenj Gradcu so prejšnja leta organizirali spuščanje razsvetljenih ladjic po Suhodolnici člani KD Stari trg, ČS Stari trg in ČS Štibuh. S spuščanjem ladjic so prvič pričeli leta 2017. Letos se za izvedbo dogodka niso odločili, so nam sporočili iz KD Stari trg. So pa gasilci vse ladjice, ki so jih spuščali prejšnja leta prestregli in jih odstranili iz Suhodolnice. Tako so tudi poskrbeli za ohranjanje narave.
S podrobnostmi o gregorčkih se je mogoče seznaniti na razstavi, ki je do 8. aprila na ogled v atriju Občine Tržič. Razstava povezuje dve tradiciji, ki sta vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, in sicer spuščanje gregorčkov in klekljanje idrijske čipke. Postavili so jo v sodelovanju z Društvom klekljaric idrijske čipke – skupina Idrija 2 in Zavodom za turizem Idrija. Na razstavi so na ogled gregorčki učencev z Osnovne šole Tržič in idrijske čipke, sklekljane po idejah klekljaric.
Znanstveno-raziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) pa na gregorjevo, ko se v skladu s slovensko dediščino ptički ženijo, vabi na predstavitev znanstvene monografije Marjetke Golež Kaučič z naslovom Človek je najhujša zver in podnaslovom Živali v folklori, literaturi in kulturi. Knjiga je izšla pri Založbi ZRC.
Da se približuje čas del na polju, so v Šentjerneju nakazali s petkovim odprtjem 28. Gregorjevega sejma, ki je največji pomladanski kmetijsko-živilski sejem v Jugovzhodni Sloveniji.
Gregorjevo je bilo po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja na dan začetka pomladi, torej 21. marca. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.
Vir: STA
