Glede na izvozno usmerjenost slovenskega hmeljarstva je odločitev pridelovalcev za ekološko pridelavo hmelja vezana predvsem na povpraševanje trgovcev in pivovarn na tujih trgih, je povedal vodja projekta EKOHMELJ in raziskovalec za področje agrarne ekonomike Martin Pavlovič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
V Sloveniji se s pridelavo hmelja ukvarja okoli 120 hmeljarjev, ki hmelj pridelujejo na skupno okoli 1700 hektarjih zemljišč. Letna pridelava hmelja znaša od 2500 do 2800 ton, praktično ves v Sloveniji pridelan hmelj pa se izvozi. Povpraševanje je sicer po več letih ugodnih trendov zadnjih pet let bolj v zatišju.
Največ hmeljišč v Sloveniji je v Savinjski dolini, na Koroškem in na območju Ptuja in Ormoža, sicer pa ima Slovenija skupno okoli tri odstotke vseh pridelovalnih površin hmelja na svetu.
S projektom EKOHMELJ so po njegovih besedah nagovorili tematiko, ki je dokaj pereča v Sloveniji, saj hmeljarstvo velja za intenzivno kmetijsko panogo. Partnerji projekta so v dveh letih izvedli vrsto aktivnosti, med drugim delavnice, seminarje in promocijske aktivnosti, ter pripravili strokovna gradiva za ekološko pridelavo hmelja, ki so že dosegljiva na spletni strani projekta.
“Ključen dokument projekta predstavljajo smernice za ekološko pridelavo hmelja, ki uokvirjajo mednarodni kontekst ekološke pridelave, skupaj z zakonodajo in razmerami na trgu. Za slovenske razmere oz. naše pridelovalce se osredotočamo na izbiro sort v ekološki pridelavi, obravnavamo pomen sadilnega materiala, velik poudarek je na posebnostih tehnologije pridelave hmelja v ekološki pridelavi,” je med drugim naštel Pavlovič.
V objavljenih dokumentih so predstavljeni tudi pripravki, ki so na voljo v ekološki pridelavi, podana so priporočila za uporabo biorazgradljivih vodil in kompostiranje hmeljevine, na podlagi zbranih podatkih z delavnic je predstavljena tudi ekonomika pridelave.
“Po naših izkušnjah je v ekološki pridelavi pridelek hmelja prepolovljen, stroški varstva rastlin pa so nekje za 30 odstotkov višji kot v klasični pridelavi hmelja,” je povedal Pavlovič. Temu primerna je nato cena ekološko pridelanega hmelja na trgu.
Kot pomembno pravilo pri pridelavi ekološkega hmelja je izpostavil pridelavo za znanega kupca. “Tukaj so špekulacije v letih, ko ni povpraševanja, lahko zelo negospodarne,” je opozoril. Preusmeritev iz klasične pridelave hmelja v trajnih nasadih v ekološko pridelavo sicer traja tri leta, pri tem pa je potrebno upoštevati določene smernice in navodila, potrebno je tudi vsakoletno certificiranje, ki ga v Sloveniji izvajajo štiri ustanove.
Poleg Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so partnerji projekta še kmetijsko gozdarska zavoda Celje in Maribor, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter pridelovalci hmelja Štefan Šlander, Ignac Novak, Andrej Kresnik, Matej Zupanc in podjetje Jeruzalem Ormož SAT.
Vrednost dvoletnega projekta je dobrih 235.000 evrov, v 80 odstotkih je financiran iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, 20 odstotkov prispeva Republika Slovenija.
Rezultate projekta danes prestavljajo v okviru 18. dnevov odprtih vrat v Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Dvodnevno dogajanje danes in v soboto prinaša več dogodkov, vodenih ogledov in možnost nakupa eko sadik zelišč.
Vir: STA
