Na Ojstrici oziroma Košenjaku nad Dravogradom bodo v bližnji prihodnosti postavili vetrno elektrarno, ki bi jo naj po prvotnem načrtu poganjalo kar 8 vetrnic, visokih od 105 do 135 metrov. Del javnosti to vidi kot grob poseg v naravo in mu odločno nasprotuje. Tudi okoljevarstvene organizacije izpostavljajo določene ovire za postavitev vetrnic, hkrati pa opozarjajo, da vetrna energija le ni tako čista, kot se zdi.
Dravske elektrarne Maribor nameravajo vetrnice postaviti na zasebnem posestvu v lasti kmeta Stanka Morija, meritve za oceno vetrnega potenciala pa so začeli izvajati že leta 2014. Opravili so jih še na Sv. Primožu na Pohorju, na Sv. Primožu nad Muto in na dveh lokacijah v bližini nekdanjega mejnega prehoda Radlje ob Dravi, ter se na koncu odločili za Ojstrico. Ob pripravi tehnične in ekonomske dokumentacije so opravili tudi ornitološki nadzor, ki je pokazal, da je postavitev vetrnic v vršnem delu Košenjaka nesprejemljiva. Tam namreč živijo nekatere ogrožene in zaščitene vrste ptic, med njimi je tudi divji petelin. Nižje na grebenu, kjer je načrtovan jugovzhodni krak elektrarne, pa postavitev iz ornitološkega vidika ni sporna. Tudi načrtovano število vetrnic ni sprejemljivo, zato bi naj namesto osmih postavili tri. Stale bodo na nadmorski višini 1245 m, na dveh slemenih med Morijevim in Koboltovim vrhom v smeri vrha Košenjaka, v gozdu, na območju, imenovanem Puša. Postavili jih bodo na betonske temelje s premerom do 25 m. Dravske elektrarne Maribor so z lastnikom zemljišča že sklenile sporazum.
Občina Dravograd projekt podpira. Poudarjajo, da neposrednih koristi Občina ne bo imela, saj bodo vetrnice stale na zasebnem zemljišču, da pa bo moral investitor rekonstruirati in vzdrževati nekatere ceste, ki jih bo potreboval za izgradnjo in kasneje vzdrževanje vetrne elektrarne. Na Občini še dodajajo, da so s projektom bili seznanjeni tako občinski svetniki, kot tudi občani, oboji pa naj bi se z investicijo strinjali. Kljub temu pa se mnenja posameznih občinskih svetnikov zelo razlikujejo, saj nekateri odločno nasprotujejo vetrnicam, trdijo pa tudi, da o načrtovanih osmih vetrnicah niso nič vedeli. Mnenja krajanov pa se razlikujejo vse od strinjanja do nasprotovanja.
Z okoljskega vidika je vetrna energija dvorezen meč. Čeprav velja za “čisto energijo”, ima kar nekaj pomanjkljivosti. Kot opozarja Diego Loredan iz Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd, predstavljajo vetrne elektrarne poleg nevarnosti za različne živalske vrste in kvarjenja videza narave tudi nov vir hrupa, ki se zaradi višine objekta lahko razširja na velike oddaljenosti. Dodaja tudi, da Slovenija sploh ni primerna za izrabo vetrne energije zaradi svojega podnebnega tipa, saj veter nima stalne hitrosti in jakosti. Kljub temu je investitor po opravljenih meritvah prepričan o ekonomski upravičenosti in varnosti naložbe v vetrno elektrarno na Ojstrici in Košenjaku.
Če ne bo dodatnih zapletov, naj bi prvo vetrnico zagnali že čez 1 leto, imela pa bo 3,3 MV moči.
