Slovenija glede na verjetnost okužbe s klopnim meningoencefalitisom sodi v sam vrh evropskih držav, precepljenost prebivalstva pa je kljub temu nizka in znaša manj kot petnajst odstotkov. Pri nas med najbolj ogrožena področja sodijo Koroška, Gorenjska in osrednja Slovenija. V Sloveniji na leto za klopnim meningoencefalitisom zboli približno 300 oseb.
Prof. dr. Franc Strle, dr. med., spec. internist in infektolog, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja: »Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvi znaki KME so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pojavi se vročina in glavobol, bolečine v mišicah in slabo počutje. Po vmesnem izboljšanju nastopi druga faza bolezni, ki jo spremlja močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih hujše motnje zavesti. Možna pa je tudi ohromitev dihalnih mišic. V našem okolju zaradi okužbe s klopnim meningoencefalitisom umre en odstotek ljudi, pri petih odstotkih pa se pojavijo ohromitve. Večina pacientov potrebuje hospitalizacijo.«
Ljudje se s KME najpogosteje okužijo zaradi vboda okuženega klopa. Z virusom KME pa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Okužene živali sicer niso naravni gostitelji virusa, kljub temu pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko posredno, z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, okužijo tudi ljudje. Prvi dokazan izbruh okužbe s KME po uživanju surovega živalskega mleka je bil zabeležen aprila 2012 na Koroškem. Okužile so se štiri osebe, ki so na koroški kmetiji pile surovo, neprekuhano kozje mleko. V obdobju dveh dni po zaužitju surovega kozjega mleka so se pri treh osebah razvili klinični znaki akutne vročinske bolezni, kar nakazuje na večjo hitrost okužbe po pitju surovega mleka. Pri dveh osebah se je razvil tipičen potek bolezni z dvema fazama. Oba bolnika sta poiskala zdravniško pomoč, eden je bil tudi hospitaliziran. Tretja oseba je zbolela z enako klinično sliko, vendar ni razvila druge meningealne faze bolezni.
Neda Hudopisk, dr. med, spec. javnega zdravja, ZZV Ravne na Koroškem je ob tej priložnosti poudarila: »Ljudje v skrbi za zdravo življenje danes vse bolj posegajo po organskih in naravno pridelanih izdelkih, tudi surovem, nepasteriziranem mleku. Primer izbruha okužbe s klopnim meningoencefalitisom na Koroškem pa kaže na to, da se je potrebno zavedati tveganja, ki je povezano z uživanjem surovega mleka in mlečnih izdelkov in pomembnosti ustrezne toplotne obdelave mleka. Koroška velja za eno najbolj ogroženih področij s klopnim meningoencefalitisom, zato strokovnjaki seveda opozarjamo tudi na pravočasno cepljenje, ki predstavlja edino ustrezno zaščito.«
Pri diagnostiki KME je pomembno vedeti ali je bolnik obiskal kraj, ki je endemičen, ali se spominja vboda klopa pred pojavom simptomov oziroma je užival nepasterizirano mleko in mlečne izdelke. Prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc, uni. dipl. biol. iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opozarja: »Okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa je mogoče natančno potrditi le z mikrobiološkimi metodami, saj so klinični znaki bolezni pogosto neznačilni in nezadostni za postavitev diagnoze. Okužbo z virusom KME diagnosticiramo posredno, z ugotavljanjem specifičnih protiteles,« in dodaja: »V literaturi je opisanih več izbruhov KME v Evropi, ki so bile posledice zaužitja surovega mleka, vendar pa smo v Sloveniji prvi, ki smo izbruh tudi dokazali.«
Sonja Osrajnik, ki je prebolela okužbo s klopnim meningoencefalitisom po zaužitju surovega mleka opozarja: »Po uživanju surovega kozjega mleka se je kmalu pojavilo slabo počutje, ki ga je spremljala vročina, mrzlica in bolečine v mišicah, zaradi katerega sem morala poiskati bolnišnično pomoč. Strokovnjaki so po opravljenih preiskavah potrdili, da gre za okužbo s klopnim meningoencefalitisem zaradi pitja surovega kozjega mleka. Okrevanje je potekalo v bolnišnični oskrbi, danes pa je moje počutje normalno.”
Učinkovito zaščito pred KME predstavlja cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej. Potrebno je prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.
Dodatne informacije:
Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega zdravja, ZZV Ravne na Koroškem
neda.hudopisk@zzv-ravne.si
VIR: Občina Ravne (www.ravne.si)
