Search
Close this search box.

Do konca februarja naj bi v Sloveniji proti covidu-19 cepili pet odstotkov prebivalstva

V Sloveniji so doslej proti covidu-19 cepili dva odstotka prebivalstva, ob načrtovani novi dobavi cepiva pa po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja z NIJZ Marte Grgič Vitek računajo, da bodo do konca februarja cepili pet odstotkov populacije. Ko pride na vrsto za cepljenje kritična infrastruktura, predlagajo, naj bodo prvi šolniki.

Do 7. februarja so v Sloveniji s prvim odmerkom cepili blizu 55.000 ljudi oziroma 2,6 odstotka prebivalcev, z drugim odmerkom pa skoraj 43.000 ljudi, kar predstavlja dva odstotka slovenskega prebivalstva. Doslej so razdelili okoli 108.000 odmerkov cepiva, v februarju pa je predvidena dobava še dodatnih 136.100 odmerkov.

FOTO: Vlada RS
FOTO: Vlada RS
FOTO: Vlada RS

Ta teden so poleg cepiv družb Pfizer in BioNTech ter Moderne začeli razdeljevati tudi cepivo AstraZenece. Zaenkrat velja priporočilo, da za starejše od 80 let uporabljajo mRNK cepiva, torej od družb Pfizer in BioNTech ter Moderne, za vse ostale pa tudi cepivo AstraZenece. Slednje še posebej priporočajo za cepljenje nepokretnih ali slabo pokretnih oseb na domu, saj je to cepivo za razliko od mRNK cepiv stabilnejše in enostavnejše za transport.

Ko bodo cepljeni vsi starejši od 80 let, pridejo na vrsto starejši od 75 let, nato starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost.

Cepivo AstraZenece je po besedah Grgič Vitkove priporočljivo za uporabo pri osebah starih od 18 do 64 let, saj je glede njegovega učinkovanja pri starejših še premalo podatkov. Presledek med prvim in drugim odmerkom naj bi bil devet do 12 tednov, kar pomeni, da je daljši kot pri mRNK cepivih.

Cepivo AstraZenece naj bi zaenkrat uporabljali za zdravstvene delavce, ki doslej še niso bili cepljeni, za institucionalizirane osebe, ki doslej še niso bile cepljene, za zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami in posebej ranljive kronične bolnike do 65 let.

Zatem pridejo na vrsto ostali kronični bolniki in za njimi nujne službe. Kdaj bi lahko prišla na vrsto za cepljenje zdrava odrasla populacija, po besedah Grgič Vitkove še ni mogoče reči. “Ne vemo, kakšno bo zanimanje in kakšne bodo dobave,” je dejala.

Do konca februarja bodo po trenutnih ocenah uspeli cepiti starejše od 80 let, ranljivejši kronični bolniki bi lahko prišli na vrsto aprila. Prednostne skupine bodo sproti prilagajali glede na vrsto in količino dobavljenega cepiva. “Naše mnenje je, da bi morali biti prednostno cepljeni učitelji oziroma zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja. Za ostale nujne službe pa bomo prosili za odločitev vlado oziroma druge resorje, kaj je tisto, kar ocenjujejo, da je najbolj pomembno za delovanje države,” je dejala na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19.

Pri vseh vrstah cepiva doslej še ni znano, ali preprečujejo tudi prenos okužbe. “Strokovno priporočilo je, da ko je enkrat oseba zaščitena, torej en teden po cepljenju z drugim odmerkom cepiva Pfizerja in BioNTecha, dva tedna po cepljenju z drugim odmerkom cepiva Moderne in tri tedne po cepljenju s prvim odmerkom cepiva AstraZenece, se naslednje tri mesece ni treba testirati. Zaenkrat se to upošteva le za zdravstvene delavce, a bo treba doreči tudi za druge,” je dejala.

Do začetka tega tedna je bilo v register NIJZ prijavljenih več kot tisoč primerov neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19. Večina, 1064 primerov se nanaša na cepivo Pfizerja in BioNTecha, s katerim je bilo opravljenih okoli 96.000 cepljenj. Pet primerov se je nanašalo na cepivo Moderne, s katerim so opravili šele nekaj več kot 8000 cepljenj. Večinoma gre za splošne težave in spremembe na mestu cepljenja, glavobole in omotico.

Resnejših neželenih učinkov so do konca januarja zabeležili sedem. “To sta bili dve smrti in pet takih neželenih učinkov, kjer je bilo potrebno hospitalno zdravljenje,” je pojasnila Grgič Vitkova. Po njenih besedah je delež resnih neželenih učinkov med vsemi prijavljenimi pri cepljenju proti covidu-19 manjši kot pri ostalih cepljenjih.

FOTO: Vlada RS

Dogodki

V Sloveniji so doslej proti covidu-19 cepili dva odstotka prebivalstva, ob načrtovani novi dobavi cepiva pa po besedah nacionalne koordinatorice programa cepljenja z NIJZ Marte Grgič Vitek računajo, da bodo do konca februarja cepili pet odstotkov populacije. Ko pride na vrsto za cepljenje kritična infrastruktura, predlagajo, naj bodo prvi šolniki.