V NSi ocenjujejo, da bo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, danes pa so ga predstavili na ministrstvu za solidarno prihodnost, prizadel tako delodajalce kot zaposlene, še posebej samostojne podjetnike in kmete, prav tako tudi izvajalce dolgotrajne oskrbe, starejše, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, njihove svojce in občine.
“To je neresno in neodgovorno, kajti prevaliti celotno breme samo na tiste, ki delajo, pomeni obremeniti najbolj vitalen del naše družbe,” je prepričan Cigler Kralj, ki vladi ob tem očita dodatno obremenitev dela in nadaljnjo poslabšanje poslovnega okolja.
Cigler Kralj, sicer minister za delo v tretji vladi Janeza Janše, je spomnil na njihov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim so po njegovih besedah poskušali zagotoviti čim bolj razpršene vire financiranja. Kot je spomnil, so namreč iskali tudi izven proračunske vire, kot primer je navedel tudi demografski sklad, ki pa je sicer ostal v predalu vlade in ni nikoli zaživel.
Nadalje v NSi vladi očitajo, da se ni ustavila zgolj pri dodatni obremenitvi dela, ampak so od “leta 2032 naprej kljub vsem virom, dodatnim prispevkom, dodatnemu zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in proračunskim virom predvideli še uvedbo 10-odstotnega samoprispevka vseh, ki koristijo dolgotrajno oskrbo”. Predlog zakona namreč v 57. členu predvideva, da uporabnik dolgotrajne oskrbe prispeva 10 odstotkov vrednosti nedenarne storitve dolgotrajne oskrbe, do katere je po zakonu upravičen.
Kot so predlagatelji zakona zapisali v obrazložitvi členov, je eden od virov financiranja pravic do dolgotrajne oskrbe lastna udeležba uporabnika. “Gre za nedenarne pravice v obliki storitve celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, dnevne dolgotrajne oskrbe pri izvajalcu in dolgotrajne oskrbe na domu v obsegu ur kot določa predlog zakona,” so zapisali v obrazložitvi. Ta člen bi v veljavo stopil z letom 2032. Kot so na ministrstvu za solidarno prihodnost dodatno pojasnili za STA, slednje pomeni, da v primeru, da sistemska sredstva ne bodo zadostovala, zakon čez slabih deset let torej predvideva tudi možnost uvedbe samoprispevka.
Cigler Kralj je sicer danes opozoril tudi na kratko obdobje javne razprave, ki ga je bil delež predlog zakona in kritike socialnih partnerjev kot tudi izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Med drugim je tako izpostavil način uvajanja enotne vstopne točke, s katero vlada po njegovih besedah odpira fronto med ministrstvom za solidarno prihodnost in ministrstvom za delo. “Ta zakon ni samo izrazito nesolidaren, ampak je tudi praktično neizvedljiv,” je dodal in opozoril tudi na kadrovsko stisko.
Napaka predloga zakona pa je po mnenju NSi tudi osredotočanje na zgolj na institucionalno oskrbo. Kot primer je Cigler Kralj navedel možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah, ki bi lahko bila dodaten stabilen vir prihodka kmetom. Obenem v NSi opozarjajo, da se bodo domovi za starejše tako znova znašli v stanju izčrpavanja, ob čemer so spomnili tudi na interventni zakon, ki se bo konec meseca iztekel in je domovom pomagal nositi breme draginje.
V NSi se bodo ob tem v nadaljevanju postopka obravnave zakona zavzeli tudi za obravnavo zakona po rednem postopku in ne po nujnem, kot predlaga vlada.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi po navedbah resornega ministrstva širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, izpostavljajo uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti. Zakon bi v veljavo stopil s 1. januarjem 2024, časovnica uveljavljanja sprememb pa bo postopna.
