Bregantova: Pred drugim valom bi bilo dobro imeti aplikacijo za sledenje

Slovenija trenutno aplikacije za sledenje stikom okuženih z novim koronavirusom ne potrebuje. Če, oziroma ko se bo zgodil drugi val, bi bilo dobro, da je že razvita, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Slovenija po njenih besedah preučuje možnost delitve aplikacije, ki so jo razvili v Italiji.

V EU po neuradnih informacijah aplikacijo trenutno uporabljajo Avstrija, Češka, Italija, Poljska, Francija in Madžarska. Poleg tega uporabo načrtujejo oziroma so jo javno napovedale še Estonija, Irska, Nemčija, Finska, Litva, Nizozemska, Latvija, Malta, Ciper, Hrvaška, Portugalska, Španija in Danska. Slovenije torej ni med njimi.

V Bruslju izpostavljajo, da lahko uporaba aplikacije pomembno prispeva k preprečevanju vnovičnega širjenja virusa ob postopnem odpravljanju omejevalnih ukrepov. Slišati je tudi opozorila, da je za to ključna povezljivost različnih aplikacij in uporaba v vseh članicah unije, saj sicer ni mogoče zagotoviti potrebne učinkovitosti.

Bregantova je glede vprašanja uvedbe aplikacije v Sloveniji danes pojasnila, da je pri tem zelo pomemben konsenz državljanov, ki ga na začetku ni bilo. Poleg tega so bile na začetku aplikacije problematične, tudi z varnostnega vidika, marsikatera je uporabljala sledenje po GPS, kar je bilo sporno, je povedala po današnjem virtualnem zasedanju ministrov EU za zdravje.

Državna sekretarka meni, da je bilo smiselno počakati, da so se te aplikacije toliko razvile, da so varnejše in da spoštujejo varnost podatkov. Zdaj je po njenih besedah dejansko mogoče začeti pogovore o tem, pri čemer bi bilo ceneje uporabiti že delno razvito aplikacijo. Ob tem je izpostavila varno, odprtokodno aplikacijo v sosednji Italiji, ki deluje na podlagi tehnologije bluetooth. Povedala je, da se pogovarjajo o možnosti delitve te aplikacije.

Na ministrstvu za zdravje so sicer pred časom za STA pojasnili, da epidemiologi zagotavljajo, da bodo tudi brez aplikacije lahko sledili pozitivnim primerom, zato da je v tem trenutku še vprašanje, ali bi bila takšna uvedba aplikacije sploh smiselna.

Ministrstvo za zdravje po besedah Bregantove ne spreminja stališča. V danem trenutku, ko je število okuženih nizko, je z majhnim številom epidemiologov – teh je v Sloveniji samo 29 – položaj mogoče obvladovati. “Če oziroma ko bo prišlo do drugega vala, pa bo število okužb in stikov, ki jih bo treba identificirati, morda naraslo do te mere, da naši epidemiologi položaja ne bodo več obvladovali. Takrat pa bi seveda prišla v poštev ta aplikacija,” je povedala.

“V tem hipu je resnično ne potrebujemo. Ko pa bo prišlo do drugega vala, je pa dobro, da je že razvita in da jo ljudje že uporabljajo,” je ocenila Bregantova. K temu je dodala, da bi bilo sicer idealno, da drugega vala ni oziroma da se pojavi čim pozneje jeseni. Takrat bi po njenih besedah aplikacija prišla prav tudi v primeru velike epidemije gripe.

EU se je dogovorila za skupen okvir za razvoj aplikacij, ki temelji na skupnem naboru orodij in meril ter smernicah za zagotavljanje varstva podatkov, opredeljenih sredi aprila, ter na skupnih smernicah za povezljivost aplikacij, sprejetih sredi maja.

Uporaba aplikacij mora biti prostovoljna in časovno omejena na čas trajanja pandemije. Temeljiti mora na anonimiziranih podatkih. Uporabljala naj bi se tehnologija bluetooth, ki ne omogoča sledenja lokacij posameznikov.

Članice se sicer same odločijo glede uporabe aplikacije za sledenje stikom okuženih kot dopolnilo siceršnjemu sledenju, ki ga opravljajo zdravstvene oblasti. Z vzpostavitvijo aplikacije se članice zavežejo, da bodo spoštovale skupen evropski pristop.

Članica lahko kopira aplikacijo, ki so jo razvili v drugi državi. V okviru evropskega pristopa se tudi priporoča odprtokodni sistem za aplikacije, tako da lahko drugi vidijo njihovo zasnovo in predlagajo izboljšave.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila