.
.
.
.

Bosta Dravograd in Labot s povezanim delovanjem uspela doseči izgradnjo obvoznic? (FOTO)

V petek, 20. septembra, je pred restavracijo Fabrika na Viču v Dravogradu, na temo obvoznic Dravograda in Lavamúnda-Labota, potekala novinarska konferenca, ki so jo sklicali predstavniki Civilne iniciative za obvoznico Dravograd, v sodelovanju s krajani iz Labota/Lavamünda, ki opozarjajo predvsem na nevzdržno stanje zaradi vse večjega in nevzdržnega tovornega prometa skozi oba kraja.

Množico prisotnih so med drugim nagovorili in predstavili svoja videnja Anton Preksavec, podžupan Občine Dravograd, Rok Kotnik, koordinator Civilne iniciative za obvoznico Dravograd, Ferdo Abraham, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dravograd, Jani Prednik, poslanec v DZ, Josef Ruthardt, župan Občine Labot in Gerald Hartman, predstavnik Civilne iniciative iz Labota.

Ferdo Abraham se je dotaknil predvsem statističnih podatkov glede števila tovornjakov, ki se dnevno zapeljejo skozi trško jedro Dravograda. Kot je dejal se na tej cesti dnevno zvrsti od 1200 do približno 3000 vozil v eno smer, od tega je 30 odstotkov težkih tovornih vozil. Poudaril je tudi, da so na letošnji prvi šolski dan v eni uri našteli kar 58 tovornjakov, kar je po besedah Antona Preksavca še posebej zaskrbljujoče ravno zaradi bližine vrtca in šole ter same varnosti otrok. Podžupan je še dodal, da je zaradi množičnega prometa tudi življenje v dravograjskem trgu slabše, hkrati tovornjaki uničujejo komunalno infrastrukturo in onemogočajo razvoj trškega jedra ter dodatno onesnažujejo okolje.

FOTO: Ferdo Abraham
Z leve: Ferdo Abraham. Anton Preksavec in Jani Prednik.

Koroški poslanec Jani Prednik se je srečanja udeležil v smislu podpore članom civilne iniciative ter Dravograjčanom je med drugim najprej čestital civilni iniciativi za ustanovitev in pogum. Poudaril je, da je to na Koroškem druga iniciativa, ki je ZA nekaj in ne PROTI NEČEMU. Opomnil pa jih je, da se morajo zavedati, da bodo na poti naleteli na ogromno težav, ampak da v tem niso sami. Da imajo njegovo podporo, in če bo treba, bodo to temo odprli tudi v Državnem zboru. Opozoril jih je še na možnost, da bodo naleteli na enake probleme, kot jih imajo pri 3. razvojni osi, kjer so vsi za, ceste pa ni. Kar po Prednikovih besedah pomeni, da imajo nekateri figo v žepu. Dejak je še: »Ampak pri 3. razvojni osi smo prišli tako daleč, da se že vidi, kdo je tisti, ki je proti in kdo za. Pri obvoznici pa bo to pokazal še le čas.

Rok Kotnik je obrazložil, da je dravograjska obvoznica predvidena kot navezovalna cesta na prihodnjo tretjo razvojno os, postopki za njeno umeščanje v prostor pa so že stekli. Člani iniciative pričakujejo, da bo državni prostorski načrt za hitro cesto mimo Dravograda, vključno z umestitvijo dravograjske obvoznice sprejet do konca leta 2020, v letu 2021 bi jo naj ob podpori evropskih sredstev sprojektirali in do leta 2025 pa zgradili.

Dravograjska civilna iniciativa, ki bo kmalu začela tudi zbirati podpise za svoje aktivnosti, in ostali krajani napovedujejo, da bodo po potrebi izvedli tudi skupne proteste in pogosto prečkanje ceste G1/1 na označenih prehodih za pešce, z namenom, da pokažejo, koliko prometa gre skozi kraj ter s tem opozarjali na nevzdržno stanje v trškem jedru. Hkrati pa si želijo, da se preučijo tudi možnosti drugih tras za obvoznico. Eno od možnosti predlagajo tudi severno obvoznico, ki bi se navezala na Dravsko dolino. Prizadevali pa si bodo tudi za vključitev v koordinacijski odbor za spremljanje izgradnje tretje razvojne osi.

FOTO: Ferdo Abraham

S podobnimi težavami kot v Dravogradu se soočajo tudi onkraj meje, v avstrijskem Labotu, kjer si za izgradnjo obvoznice prizadevajo od leta 2004. Vlada jim je po besedah predstavnikov na novinarski konferenci v Dravogradu, prisluhnila še le pred kratkim, in sicer še le potem, ko so opozorili na konkretne načrte Slovenije glede gradnje tretje razvojne osi. Kot je dejal župan Labota, pričakujejo hiter odziv njihove države in konkretne rešitve glede izgradnje obvoznice.

Close Menu