V sklopu projekta Živela ustvarjalnost!, ki ga že peto leto zapovrstjo realizirajo v NVO v javnem interesu raum AU, bomo lahko v mesecu juliju pobliže spoznali dva atraktivna načina kreativnega izražanja. Tri ponedeljke zapovrstjo, torej 17., 24. in 31. julija bodo potekale delavnice kvačkanja, v petek, 21. julija, pa bomo spoznali tehniko polstenja.
Polstenje, ki nam ga bo približala mentorica Rahela Mačič, je prva in najstarejša tehnika predelave volne, katerega začetki segajo več tisoč let nazaj in imajo korenine v Turčiji. Bogato tradicijo polstenja najdemo v centralni Aziji, predvsem v predelih, kjer so živela nomadska ljudstva (današnja Mongolija), kjer še danes bivajo v okroglih šotorih (jurtah), pokritih s klobučevino. Tudi v evropskih deželah ima polstenje dolgo tradicijo. Homer v Iliadi piše o Odiseju, ki nosi zaščitno vojaško obleko, narejeno iz polsti, Herod pa opisuje uporabo polsti pri Skitih.
Tradicija polstenja pa je prisotna tudi v Sloveniji. Eden najprepoznavnejših slovenskih polstenih izdelkov je gotovo Kekčev klobuk. Ročno polstenje volne je bilo posebej priljubljeno v Beli krajini, na Solčavskem in Bovškem, kjer še danes polstijo volno svojih avtohtonih jezersko-solčavskih in bovških ovac.
Polstenje torej nudi neskončne možnosti izražanja in ustvarjanja, tako v svetu mode, v sodobnih interierjih, kakor tudi v umetnosti. Prav podobna fascinacija pa je tudi pri kvačkanju, pri katerem natančen izvor ni jasen, saj se je veščina prvotno prenašala od ust do ust, najzgodnejši znani posneti vzorci za kvačkanje pa so bili natisnjeni leta 1824.
Crochet, kot kvačkanju pravimo v angleškem jeziku, izhaja iz francoske besede osma nota, kar dobesedno pomeni kavelj. Tako kot pri pletenju se tudi kvačkani šivi naredijo tako, da se preja potegne skozi aktivno zanko. Medtem ko pletenje vključuje vrsto odprtih aktivnih zank (ali šivov), postopek kvačkanja uporablja samo eno zanko ali šiv naenkrat. Različne teksture, vzorce in oblike je mogoče ustvariti z različnimi napetostmi, spuščanjem in dodajanjem šivov ter z ovijanjem preje okoli kljuke med šivom.
Pri materialu, ki jih lahko uporabite za kvačkanje, ni omejitev, skozi zgodovino pa so ljudje z vsega sveta uporabljali nit, volno, prejo, travo, vrv, žico, svilo in tudi lase. Da pa ne kvačkajo le naše babice, je živ dokaz tudi mlada slovenjgračanka Klara Vrunč, ki je kljub svoji mladosti že prava mojstrica kvačkanja in ki bo vodila delavnice. Vabljeni torej k spoznavanju starodavnih, a nič manj atraktivnih tehnik izražanja in ustvarjanja.
