Urednik Aleš Maver je uvodoma povedal, da je dobil zbornik posebno aktualnost ob začetku vojne v Ukrajini, ko smo se lahko boleče zavedli, da nastanek slovenske države in ohranitev njene samostojnosti in suverenosti nista nekaj samoumevnega.
V zborniku so skušali prikazati, “koliko različnih gradnikov se mora zložiti, da lahko nek narod, ki si je v zgodovini pridobil vso potrebno infrastrukturo za to, tudi izoblikuje svojo državnost in na koncu neodvisno državo”. V zborniku so “sopostavili vse tiste temeljne komponente, ki so slovenski narod najprej oblikovale in potem pripeljale do lastne države in samostojnosti”.
V zborniku je posebno poglavje namenjeno osrednjim zgodovinskim mejnikom, ki so se zasidrali v zgodovinski spomin Slovencev in prispevali gradnike za slovensko državnost. Kot je poudaril Maver, se zgodovina Slovencev ni začela s koncem druge svetovne vojne, ampak ima globlje korenine, o katerih so želeli pričevati.
Ključna gradnika samobitnosti sta likovna in glasbena umetnost. Prvi se je posvetil slikar in akademik Andrej Jemec, drugi skladatelj in akademik Lojze Lebič. Matjaž Klemenčič je prispeval besedilo o kamenčkih, ki so jih v mozaik rojstva samostojne Slovenije prispevali Slovenci zunaj današnjih slovenskih meja, glede na veliko vlogo krščanstva v slovenski zgodovini ne manjka niti kratek prispevek o pomenu duhovnikov za narodno uveljavitev Slovencev.
Kot posebnost knjige je Maver izpostavil besedilna izbora spomenikov slovenstva in domoljubne poezije. Prvi zajema tiste dokumente in tudi nekatera literarna besedila, ki pričajo o postopnem razvoju misli o državnosti. V njem so nekatera dobro znana besedila, kot so odlomek iz spreobrnitve Bavarcev in Karantancev, odlomek iz opisa ustoličevanja koroških vojvod, ki ga je zapisal tržaški škof Piccolomini, poznejši papež Pij II., in besedilo Primoža Trubarja o mejah, v okviru katerih se govori slovenski jezik.
Vključena so besedila iz 19. stoletja, ko je bila misel o slovenskem narodu in o slovenski volji po politično avtonomiji že izrazitejša, ter vrsta osamosvojitvenih besedil s konca 80. in začetka 90. let minulega stoletja. Izbor skleneta nagovor akademika Lebiča ob praznovanju 60. obletnice zadnjega tradicionalnega ustoličevanja koroških vojvod leta 1414 in čisto svež govor predsednika republike Boruta Pahorja na državni proslavi ob 30. obletnici slovenske samostojnosti.
Jemec je povedal, da je zgodba slovenstva izjemno obsežna, zato je bil sprva v zadregi, “kje bi to kot slikar sploh prijel”. Lebič pa je povedal, da njegovo besedilo ni takšno, kot če bi ga pisal znanstvenik, saj je sam skladatelj, ter izrazil upanje, da se v njem “najde kaj ravno zaradi tega”. Bil je tudi kritičen do pojma glasba na Slovenskem, saj sam meni, da “tega ni, da obstaja le slovenska glasba”.
