Direktor Regionalne razvojne agencije za Koroško, Uroš Rozman je navzočim najprej predstavil aktualno stanje projektov Dogovora za razvoj Koroške regije in Programa »po 99. členu« ZORZFS. Regija je v Dogovor za razvoj regij identificirala 19 projektov za vseh 21,4 milijona evrov, ki so na razpolago. Želja je, da bi do konca leta 2025 večina upravičencev pripravilo vloge za neposredno potrditev projektov, ki bi v naslednjem letu prejele pozitivno mnenje pristojnih ministrstev in posledično pogodbe o financiranju. Pri tem imajo upravičenci nekaj izzivov (zemljišča, gradbena dovoljenja, upravičeni stroški) vendar verjamemo, da bodo uspešni.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo osnutek Programa po 99. členu ZORZFS, ki bi ob sprejetju 30 najbolj prizadetim občinam (9 Koroške regije) iz leta 2023, zagotovil 159 milijonov evrov razvojnih sredstev. Pri tem bi Program podprl tako državne kot občinske investicije na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja ter gospodarske in turistične infrastrukture.
»Moj komentar na to, da niso vključene vse občine, je seveda negativen. Poplave so pustile kar nekaj posledic tudi na naši infrastrukturi in sem žalosten, da je temu tako. Morali bi sredstva razporediti tudi tem trem in ne le tistim, ki so bile v štartu ocenjene v večjem obsegu in številkah,« je povedal župan Občine Podvelka in predsedujoči Svetu Koroške regije, Miran Pušnik.
V nadaljevanju je poročevalec Jošt Šmajdek iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za prometno politiko, podal predstavitev Prevozov na klic in njihovo integracijo v javni potniški promet. Definicijo mobilnostne revščine zasledimo v predlogih evropske Uredbe o socialnem skladu za podnebje, ki se je začel ustanavljati leta 2021. Definicija, ki ima izrazito politično ozadje, saj bo služila kot podlaga za ukrepe, se je vmes večkrat preoblikovala, v začasnem političnem dogovoru decembra 2022 pa je bil nazadnje sprejet pojem »prevozne revščine«, ki pomeni: nezmožnost ali težavo posameznika in gospodinjstva, da si privošči stroške osebnega ali javnega prevoza, ali njihovo nedostopnost ali slabo dostopnost do prevoza, potrebnega za njihovo dostopanje do osnovnih družbeno-ekonomskih storitev in dejavnosti, z upoštevanjem državnega in prostorskega konteksta.
Prevozna revščina je pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči. Za omilitev prevozne revščine so bili predstavljeni trije ključni ukrepi:
- S kombiniranimi e-vozili namenjenimi prevozu na klic med zbirnimi mesti
- Subvencija za nakup vozil za mobilnostno revne
- Vavčerji za trajnostno mobilnost in energetsko učinkovitost.
Sredstva bi naj bila na razpolago že v začetku leta 2026. Pojavili so se pomisleki županov, na kakšen način je to mogoče spraviti v življenje na podeželju. Več občin v regiji se bo na razpis lahko prijavilo tudi skupaj. Podpora pri izvajanju bo Regijski center mobilnosti Koroške, ki deluje v okviru RRA Koroške, d.o.o..
»Tukaj je veliko vprašajev. Naša regija si s temi prevozi zagotovo lahko marsikatero stvar olajša. Sem mnenja, da tukaj moramo zagristi v jabolko in dati priložnost. Naši ljudje to potrebujejo. Verjamem, da idejo je možno realizirati in sam bom definitivno razmišljal v tej smeri in se trudil, da bi naša občina to lahko povzela,« je tematiko komentiral Pušnik.
Leon Kobetič iz podjetja LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. je predstavil pripravo Regionalnega prostorskega plana (RPP) za Koroško razvojno regijo.
Poudaril je, da gre za strateški in regionalni dokument, ki bo začrtal ključne smeri prostorskega razvoja regije v prihodnjih letih. Med glavnimi izzivi, s katerimi se regija sooča, je izpostavil demografski upad, zmanjševanje delovno aktivnega prebivalstva, pomanjkanje stavbnih zemljišč ter potrebo po prestrukturiranju gospodarskih con. Ti dejavniki zahtevajo premišljeno načrtovanje in usklajene ukrepe, ki bodo omogočili uravnotežen razvoj in učinkovito rabo prostora. Zakon o urejanju prostora določa, da mora biti RPP dokončan do konca leta 2027. Prvi osnutek dokumenta bo pripravljen in obravnavan v začetku prihodnjega leta, vendar, kot je poudaril Kobetič, ne gre za osnutek v smislu občinskih prostorskih načrtov (OPN). Dokument bo v tem obdobju predmet javnih razprav, strokovnih usklajevanj in dopolnitev, kar bo omogočilo oblikovanje končnega osnutka RPP. Regionalni prostorski plan bo skušal postaviti strateški okvir z jasnimi ukrepi za prostorski razvoj Koroške, usmerjen v trajnostno rabo prostora, krepitev gospodarskih potencialov in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev regije.
O zaključku je direktor RRA Koroške, Uroš Rozman povedal: “Smo v procesu priprave Regijskega prostorskega plana v točki analize kjer ugotavljamo stanje v regiji in podatki, s katerimi razpolagamo niso najboljši. Predvsem vidimo probleme v demografskih trendih, v številu rojenih otrok, v številu zmanjšanja ljudi aktivne delovne populacije in to lahko negativno vpliva na nadaljnji razvoj regije. Na drugi strani smo videli, kako smo še vedno umaknjeni od avtocestnega omrežja. Upamo, da se bo to izboljšalo z izgradnjo tretje razvojne osi. So tudi izzivi na področju gospodarstva. Regija še vedno ne zagotavlja samozadostnosti z številom delovnih mest, problem je tudi pomanjkanje ustreznih zemljišč. Želim si, da bi s RPP-jem nagovorili vse te izzive – gospodarske in okoljske ter našli pot za naprej.”
Vir: RRA Koroška
