Jesen je pred vrati in posloviti se bo treba od lahkotnih oblačil, visokih temperatur in poletnih užitkov. A tudi jesen s hladnejšimi temperaturami, pisanim listjem in jesenskimi dobrotami prinaša kopico veselja in lepih trenutkov. Ena izmed poslastic, ki nas razveseljuje v jesenskih dneh je zagotovo kostanj, pa naj bo pečen ali kuhan. Ko zadiši po kostanju je tudi uradno – vstopili smo v hladnejši čas leta.

A v zadnjih letih se sezona tega znanilca jeseni vse bolj pomika in prvi kostanj se v prodaji znajde že septembra. Zakaj je temu tako?

Letošnje leto še dodobra nismo zakorakali v september, ko so se na družbenih omrežjih že pojavili prvi oglasi za kostanj. Okoli 15. septembra, ko so bile temperature še zelo visoke in je marsikdo še užival na morju, so se pojavili prvi oglasi, v katerih so prodajalci ponujali sveže nabran kostanj.

V lanskem letu so se prvi podobni oglasi na omrežjih začeli nekje oktobra, skoraj mesec dni kasneje kot letos. Še nekaj let prej, se je prodaja kostanja začela konec oktobra, celo novembra, vsekakor pa vedno v času prve slane oziroma, ko začnejo temperature padati in se vse bolj približujejo ničli.

Zdi se, da se vse premika naprej: narava, letni časi, plodovi. In tudi kostanj.

Zadnja leta se sezona kostanja začenja vse prej in če smo nekoč nestrpno čakali prve prave jesenske dni, da je zadišalo po pečenem kostanju, se lahko zdaj s prvimi kostanji  posladkamo še preden se začne prava sezona.

Na to, da je kostanj v ponudbi že veliko prej, kot je bil nekoč, vpliva tudi več vremenskih in podnebnih dejavnikov – od višjih povprečnih letnih temperatur, manj padavin in na nekaterih območjih tudi suša.

Agencija Republike Slovenije za okolje ARSO poroča, da se temperatura v Sloveniji v zadnjih desetletjih strmo zvišuje, saj je bilo leto 2024 v Sloveniji najtoplejše od začetka meritev, porast temperature pa na desetletje v zadnjem obdobju znaša približno 0,7 °C.

Zaradi višjih letnih temperatur in manjše količine padavin, drevesa hitreje zaključijo svoj naravni rastni cikel in plodovi, tudi kostanj, dozorijo prej. Če temu sledijo še nenadne temperaturne spremembe, neurja in tudi toča, lahko plodovi odpadejo prej, čeprav še niso zreli. Pri kostanju se rado zgodi, da začne z drevesa padati prej, a je ob tem pogosto še zelenkast, mehak, plod v bodičastem ovoju pa še nerazvit. Drevesa, ki so med letom izpostavljena raznim vremenskim neprilikam in stresu, predčasno odvržejo svoje plodove, da porabijo manj energije za ohranjanje plodov in s tem zaščitijo sama sebe.

Sezona kostanja se mogoče začenja vse prej tudi zato, ker je med zasebnimi ponudniki velika konkurenca in si vsak želi zagotoviti ”svoj kos potice” – svojim odjemalcem zagotoviti dovolj kostanja, sebi pa zadosten sezonski zaslužek. Pogosto se začnejo kostanj pobirati že, ko z dreves padejo prvi plodovi, četudi še nezreli. Sicer so na ta način določeni ponudniki kostanja prvi na tržišču, saj je povpraševanje veliko, a ima tak kostanj slabši okus, se težje peče in je pogosto hitreje pokvarljiv.

Med zasebnimi ponudniki je velika konkurenca in vsak si želi zagotoviti čim boljšo sezono, cene kostanja pa tudi niso nizke. Med spletnimi oglasi, ki smo jih zasledili, se cene gibljejo med 4€ do 6€ na kilogram svežega kostanja, v trgovinah so cene še višje. Pri večjih slovenskih trgovinskih verigah se cene za kilogram kostanja gibljejo med 5€ in 8€ na kilogram, za marone je potrebno odšteti tudi preko 10€ za kilogram.

Ponudba je velika, na spletu lahko vsakodnevno zasledimo več oglasov, v katerih se ponuja svež, dnevno nabran kostanj, najdemo ga na tržnicah, pa tudi že skoraj vseh trgovinah.

Ne glede na cene in zgodnejši začetek sezone ostaja povpraševanje po kostanju veliko. Mnogi si radi prve, nekoliko daljše jesenske večere popestrijo z druženjem ob peki kostanja, zato se sezona pobiranja pomika vse bolj na začetek jeseni, kljub temu, da hitenje pogosto pomeni nekoliko slabše plodove.  

Prve ”lušte” so si lahko tisti najbolj neučakani tako ugnali že v septembru, a se glavna sezona za kostanj šele dobro začenja. Plodovi bodo šele razvili pravo aromo in postali veliko bolj okusni kot hitro nabran, še skoraj nezrel kostanj. Zavedati se moramo, da imamo le en planet, na katerem živimo in vsako prekomerno nabiranje in obremenjevanje narave ni dobro za nikogar.

Narava ima svoj ritem, za vse je potreben svoj čas, zato moramo naravi znati in želeti prisluhniti ter ravnati odgovorno, tudi pri nabiranju kostanja.