“Tožbo proti državi smo vložili za 3,3 milijona evrov škode, ki nam je nastala v letu 2024 in v prvi polovici leta 2025,” je Novak povedal na današnji novinarski konferenci. Z njo zahtevajo povrnitev stroškov, ki nastajajo zaradi spremembe pravil glede zagotavljanja električne energije, ko imetniki sončnih elektrarn energijo iz omrežja prevzemajo. Vlagajo jo ne samo za svoje stranke, temveč za vseh 62.000 slovenskih odjemalcev oz. vlagateljev v to podporno shemo, je dodal Novak.
Investitorji v Sloveniji so v zadnjih osmih letih v net metering investirali eno milijardo evrov, kar je po njegovih besedah denimo osem odstotkov vse proizvodnje električne energije v Sloveniji. Država pa je čez noč spremenila pravila igre in ni zagotovila prehodnega obdobja. Obljubljala je, da bo to uredila, a se to ni zgodilo. “To shemo je dala država, zato je logično, da jo tudi plačuje in zagotavlja, ne pa, da se to prenese na dobavitelje,” je dejal.
Po lani uveljavljenih spremembah morajo namreč razliko v ceni za energijo, ki jo je treba zagotoviti na trgu – električna energija je v obdobjih, ko sončne elektrarne ne proizvajajo, običajno dražja – kriti dobavitelji. V SunContracu so zato lani želeli uvesti dodatno plačilo za končne odjemalce, a jim je Agencija za energijo zaračunavanje tega dodatka prepovedala.
Stroški vseh dobaviteljev – SunContracta, Gen-I, Petrola in E3 – so lani za zagotavljanje električne energije za stranke v net meteringu znašali 21 milijonov evrov, letos naj bi med 35 in 40 milijonov evrov, v letu 2026 pa naj bi se približali 60 milijonom evrov. SunContract je moral lani pokriti dva milijona evrov, v prvi polovici letošnjega leta pa 1,3 milijona evrov. “Če bi do konca leta to shemo podpirali, bi bilo stroškov še enkrat toliko,” je orisal Novak.
SunContract se je tako odločil, da z novembrom ukine storitev net meteringa. Kot je povedal direktor prodaje Jernej Škoflek, so v družbi za svoje stranke pripravili rešitve. “Večino izmed 3300 strank te storitve smo poklicali in preučili njihov primer. Stranke net meteringa usmerjamo v dogradnjo baterijskega hranilnika z aktivnim upravljanjem,” je dejal, podjetje pa jim pri tem ponuja popust.
Strankam, ki se za to niso ali ne bodo odločile, pa priporočajo, naj dobavitelja zamenjajo čim hitreje. Nekateri dobavitelji, kot sta Petrol in E3, namreč strankam prav tako zapirajo vrata. “Okno se zapira,” je opozoril Novak. Najslabše je, če uporabniki pristanejo na zasilni oskrbi pri Elesu, kjer so cene precej višje. “Upam, da bo država to rešila ali pa vsaj dopustila, da te stranke sprejmejo dobavitelji v državni lasti,” je dodal.
“Ironija je, da ima država v skladu za obnovljive vire 400 milijonov evrov, v skladu za podnebne spremembe nekaj 100 milijonov evrov, za obljubo, ki je dala že pred 10 leti, pa ne more nameniti 20 milijonov evrov,” je dejal. Novaka ne bi presenetilo, če bi se denar države po tej potezi njihovega podjetja vseeno našel. “Morda gre za neke vrste prikrito brisanje konkurence in vzpostavljanje energetskega monopola,” je dejal.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so spomnili, da so bile spremembe pravil sprejete januarja 2024. “Dobavitelji so tako imeli več kot dovolj časa, da prilagodijo poslovni model. Po našem razumevanju je regulator prepovedal le zaračunavanje stroška za izravnavo, ki bi bil fiksen in pavšalen,” so navedli.
Spomnili so še, da so spomladi pri pripravi zakona zagovarjali rešitve v obliki kompenzacij, ki bi se jih financiralo z javnimi sredstvi. S tem bi uporabniki sistema neto meritev lahko za določen čas ohranili pogoje, pod katerimi so v preteklih letih vstopali v investicijo. “A predlog med usklajevanji zaenkrat ni bil sprejet,” so dodali.
Vir: STA
