Z globoko žalostjo sporočamo, da se je poslovila Jekla Kos, dolgoletna sodelavka Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, pronicljiva, srčna in sočutna knjižničarka, ki je znala prepoznati potrebe šibkejših, bolj ranljivih skupin, ter jim namenjala veliko časa in skrbela, da so se z njenimi idejami v knjižnici pisale nove zgodbe in novi mejniki.
Ob njenem slovesu v celoti delimo zapis, s katerim so se ji poklonili sodelavci v knjižnici.
Draga Jelka, draga sodelavka … Ko teža telesa in duha postane preveč in postaneš neskončna lahkost … “O fredlene grumblajde poscajne zame bele / kot plurdne globčnike iz grumaste črebele. Grompeč brotim te tu na moje bruntke pogrevone Už da željabno me zajdaš z grubastimi drobulki/ al da vte skrehnem truhno vuč, kar bo! S ščemulki!” Kot zahtevna bralka in ljubiteljica Douglasa Adamsa si tale odlomek vogonske poezije, tretje najslabše v vesolju, v odlični dikciji znala povedati na pamet, nazadnje pomladi na dopoldnevu poezije v naši časopisni kavarni. Če je večina udeležencev izbrala osebno izpovedne, je tvoj suvereni ‘verz’ vrhunskega Kodretovega prevoda izzval spontan aplavz navdušenja … tako zelo tvoje! Morda nam zdaj govoriš »opravičujem se za nevšečnosti« … Ok, sprejmemo opravičilo, a vseeno bi težko rekli »potem je pa tako vse v redu« … Pogrešali bomo tvojo pronicljivost, včasih lucidne ideje, ki so v sinergijah pisale velike zgodbe. Ko je bila misel brati nekaj dobrega, malo drugačnega, si bila prva izbira. Pogrešal te bo krog tvojih zahtevnih bralcev, ki si jim vedno znala svetovati. Skupaj s sodelavkami ali sama si ustvarjala pomembne mejnike naše knjižnice, od Stripoteke, Knjigarij, Poletnic, predšolske bralne značke … pa vse do nagrajenega projekta Osebni knjižničar in Kompetenčnega centra za lahko branje. Poleg vodenja izposoje si se veliko posvečala ranljivim skupinam, a svoje rane si znala spretno skrivati. Imela si redko in dragoceno lastnost, da si znala iskreno pohvaliti, včasih tudi grajati. To, drugo, smo ti vedno oprostili, sploh ker smo vedeli, da ti zadnje čase ni bilo lahko. Verjamemo, da si na svoje neskončno potovanje vzela brisačo, da si z njo otiraš galaktični prah in da se nekoč srečamo v »restavraciji na koncu vesolja«, na kavi in čveku. Morda bi ti lahko dodali še »Zbogom in hvala za vse ribe«. Iskreno sožalje vsem, ki ste jo imeli radi* V imenu kolektiva Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Simona Vončina |
Od Jelke Kos se bodo poslovili v četrtek, 25. septembra 2025, na pokopališču v Črni na Koroškem.
Iskreno sožalje družini, svojcem in prijateljem izrekamo iz uredništva Koroških Novic.