“V letu 2025 ni večjih posebnosti glede poškodovanosti gozdov zaradi podlubnikov. Situacija glede podlubnikov je podobna lanskemu letu. Do sedaj tudi ni bilo večjih poškodovanosti gozdov zaradi poletnih neurij z močnim vetrom, ki so bila pogosta v letu 2024,” so za STA razmere v slovenskih gozdovih, ki pokrivajo 58 odstotkov površine države, navedli na ZGS.

Letos do konca julija so gozdarji zaradi napada podlubnikov za posek določili 274.000 kubičnih metrov iglavcev, posekanih pa je v tem času bilo za 242.000 kubičnih metrov. Lani v enakem obdobju so zaradi podlubnikov za posek izbrali za 286.000 kubičnih metrov iglavcev, posekanih pa je bilo za 225.000 kubičnih metrov iglavcev.

Največ poškodb drevja zaradi podlubnikov gozdarji opažajo na gozdnogospodarskih območjih Slovenj Gradec, Bled, Kranj, Novo mesto, Kočevje in Tolmin. Glede na lansko leto pa so se poškodbe povečale v gozdnogospodarskih območjih Slovenj Gradec in Tolmin, medtem ko se je umirila namnožitev podlubnikov v gozdnogospodarskem območju Kranj, so navedli na ZGS.

Na povečanje in zmanjšanje poškodovanosti gozdov zaradi podlubnikov ima sicer največji vpliv poškodovanost gozdov v naravnih ujmah v predhodnih letih, so podčrtali.

“Vrh napada podlubnikov pričakujemo v avgustu, zato je v tem času pomembno pregledati s podlubniki ogrožene gozdove smreke, jelke in borov. Pregled izvaja Zavod za gozdove Slovenije, pozivamo pa tudi lastnike gozdov, da sami preverijo zdravstveno stanje svojih gozdov in o poškodbah obvestijo svojega revirnega gozdarja,” so poudarili pri ZGS.

Podlubniki najbolj ogrožajo smreke. S podlubniki napadene smreke v tem času prepoznamo po rjavi črvini, ki se nabira na in okoli koreničnika napadenih smrek, prav tako pa tudi po odpadanju zelenih iglic s krošnje, smolenju in odstopanju skorje z debla in rjavkastem obarvanju krošnje, so spomnili strokovnjaki za gozdarstvo.

V letnem poseku drevja v Sloveniji je bil delež poseka zaradi napada žuželk – pri čemer 99 odstotkov predstavljajo podlubniki – zadnjih pet let največji leta 2020, ko je znašal kar petino celotnega poseka. V letu 2021 je bil delež osemodstotni, leta 2022 in lani je bil po 16-odstoten, leta 2023 pa 18-odstoten, še kažejo podatki ZGS. Lani so gozdni delavci in lastniki gozdov v Sloveniji posekali za 4,6 milijona kubičnih metrov drevja, kar je bilo največ v petletnem obdobju od leta 2020.

Vir: STA