Kazalnik bolniške odsotnosti kaže splošno zdravstveno stanje in zmožnost za delo zaposlenih in samozaposlenih prebivalcev. V zadnjih petih letih se je dolžina bolniške odsotnosti v povprečju podaljšala za skoraj tri dni. Najdaljše odsotnosti ponovno beležijo v koroški regiji, kjer se je bolniška odsotnost od leta 2016 podaljšala za 6,6 dneva.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem pojasnjujejo, da lahko izrazito starejša starostna struktura delovno aktivnih prebivalcev in težki delovni pogoji v določenih gospodarskih dejavnostih prispevajo k večji bolniški odsotnosti neodvisno od dejavnikov lokalnega okolja.
Bolniška odsotnost je prikazana s povprečnim številom koledarskih dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca. Upoštevani so dnevi, ki jih osebni zdravniki vpišejo na potrdilo o zdravniško opravičeni odsotnosti z dela, zaradi bolezni, poškodb, nege otrok in drugega.
STA objavlja tabelo o dnevih bolniške odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev od leta 2016 do leta 2020 po statističnih regijah. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je razmerje med skupnim številom dni bolniške odsotnosti prebivalcev in številom vseh delovno aktivnih prebivalcev v opazovanem koledarskem letu.
regija 2020 2019 2018 2017 2016 ------------------------------------------------------------ Koroška 24,0 22,7 19,8 19,5 17,4 Pomurska 19,5 18,1 16,5 15,4 16,0 Zasavska 18,9 18,8 18,6 17,6 15,4 Jugovzhodna 17,9 16,8 16,0 15,7 14,3 Spodnjeposavska 17,7 14,8 14,8 15,5 13,7 Primorsko-notranjska 17,3 16,7 14,1 14,8 15,1 Savinjska 17,2 15,8 15,5 15,9 15,0 Podravska 17,0 13,5 14,8 15,1 14,9 Gorenjska 16,1 14,8 12,6 12,1 11,0 Obalno-kraška 15,6 15,4 13,5 14,3 14,3 Goriška 14,8 14,3 13,6 13,2 12,8 Osrednjeslovenska 13,9 14,3 12,8 13,1 12,0 ------------------------------------------------------------ Slovenija 16,4 15,3 14,4 14,4 13,7
Vir: NIJZ, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Kakšne narodnosti so uživalci bolniške?