Konec leta 2019 je vsaka druga delovno aktivna oseba odhajala na delo v drugo občino. Najvišji indeks delovnih migracij je imela občina Trzin. Med t. i. izrazito delovne občine se sicer razvršča 18 občin, med njimi sta se na novo znašli občini Komenda in Mežica, je pred dnevi objavil državni statistični urad.
Med t. i. izrazito delovne občine uvrščajo tiste občine, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev.
Vsaka druga delovno aktivna oseba odhaja na delo v drugo občino
Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji, ob neupoštevanju kmetov, nekaj manj kot 881.900 delovno aktivnih oseb Glede na konec leta 2018 se je število delovno aktivnih oseb povečalo za 2 % (kar je okoli 17.500 delovno aktivnih oseb več). Več kot polovica delovno aktivnih oseb (53,1 % ali 468.600) odhaja na delo v drugo občino.
Občina Trzin še naprej prva med »izrazito delovnimi« občinami, občini Komenda in Mežica sta novi v tej kategoriji občin
Ob koncu leta 2019 je bilo t. i. izrazito delovnih občin 18. Glede na prejšnje leto se je število takih občin povečalo za dve; v to skupino občin se tako uvrščata tudi občini Komenda in Mežica. Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela trikrat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali kako drugače) je prihajalo na delo v to občino približno 5.400 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine skoraj 1.300 delovno aktivnih prebivalcev.
Z delovnimi migracijami je številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana, Maribor pa trikrat manj kot Ljubljana
Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj te občine) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne so te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini in nenazadnje tudi od prometnih povezav, navaja SURS.
Z delovnimi migracijami v obeh smereh je medtem najbolj obremenjena občina Ljubljana, kamor dnevno ali kako drugače prihaja na delo nekaj več kot 129.200 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 23.300 delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij za občino Ljubljana sta tako znašala okoli 152.500 delovno aktivnih oseb.
Trikrat manj delovnih migracij je bilo v občini Maribor (okoli 46.100); sledile so občine Celje (28.100), Kranj (26.100) in Koper, kjer je bilo nekaj več kot 18.500 delovnih migracij v obeh smereh.
Osrednjeslovenska statistična regija še naprej edina, ki ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj zavzemajo statistične regije večje teritorialno območje. Ob koncu leta 2019 je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 174.700 ali 19,8 % delovno aktivnega prebivalstva.
Osrednjeslovenska statistična regija je v zadnjih treh letih imela edina več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev, in sicer za 27,9 %. Zadnja po vrednosti tega podatka je bila zasavska statistična regija; ta je imela 40 % manj delovnih mest, kot je imela delovno aktivnih prebivalcev. Med 23.800 delovno aktivnimi prebivalci zasavske statistične regije je skoraj polovica teh oseb (oz. 47,5 %) opravljalo delo domači regiji, medtem ko jih je največ (41 %) odhajalo na delo v osrednjeslovensko statistično regijo.
Kako številne so delovne migracije med kohezijskima regijama?
Še manj številne kot medregijske so delovne migracije med kohezijskima regijama. V letu 2019 je bilo takih delovnih migrantov nekaj več kot 90.900 ali desetina delovno aktivnega prebivalstva. V zahodni Sloveniji je bilo za 12,1 % več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej kohezijski regiji.
Tok delovnih migracij na ravni kohezijskih regij je močnejši v smeri vzhod–zahod; na delo v zahodno Slovenijo prihaja namreč skoraj 66.400 delovno aktivnih prebivalcev iz vzhodne Slovenije, v nasprotni smeri (iz zahodne v vzhodno Slovenijo) pa skoraj štirikrat manj (približno 17.400 delovno aktivnih oseb).
Kako zanimiva je Slovenija za tujce dnevne migrante iz sosednjih držav?
Tujci dnevni migranti so osebe, ki so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške) in delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega nobenega (niti stalnega niti začasnega) prebivališča.
Podatki za leto 2019 kažejo, da je bilo v Sloveniji delovno aktivnih nekaj več kot 4.300 tujcev dnevnih migrantov, od tega je bilo kar 79 % moških. Glede na leto 2018 se je število tujcev dnevnih delovnih migrantov povečalo za skoraj 10 %, še najbolj iz Hrvaške (za skoraj 500), medtem ko se je število dnevnih migrantov iz ostalih treh sosednjih držav nekoliko zmanjšalo.
Največ jih je prihajalo iz Hrvaške, okoli 3.000; iz Italije jih je prihajalo nekaj več kot 1.000, iz Madžarske pa okoli 200. Slovenija je z vidika dela še najmanj zanimiva za Avstrijce; lani je dnevno prihajalo k nam na delo le 65 državljanov te sosednje države.
Vir: SURS
