Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2018 v Slovenijo priselilo več kot 4.300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 6.600 slovenskih in več kot 6.900 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2018 najvišji po letu 2008: 14.928 oseb.
Selitveni prirast pozitiven
V letu 2018 se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 13.527. V primerjavi z letom 2017 je bilo število priselitev višje za 51 %, število odselitev pa nižje za 23 %. Selitveni prirast je bil v 2018 najvišji po letu 2008: priselilo se je 14.928 oseb več, kot se jih je odselilo.
Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2018 že devetnajsto leto zapored negativen: iz Slovenije se jih je odselilo 2.241 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že dvajseto leto zapored pozitiven: v letu 2018 se jih je v Slovenijo priselilo 17.169 več, kot se jih je iz nje odselilo.
V Koroško regijo se je iz tujine priselilo 721 oseb, od tega 126 državljanov RS in 595 tujih državljanov. V tujino pa se jih je odselilo 295, od tega 216 državljanov RS in 79 tujih državljanov.
Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Nemčije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine
Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2018 Nemčija in Avstrija (za 24 oz. 17 %), sledile pa so Švica, Združeno kraljestvo in Italija.
Največ tujcev se je v letu 2018 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (49 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.
Slovenskih državljanov iz Slovenije največ v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino
Četrtina (26 %) odseljenih državljanov Slovenije je leta 2018 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (20 %), Švica in Hrvaška.
Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (24 %), sledile pa so Nemčija (12 %), Srbija in Hrvaška (po 11 %).
Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na spletni strani Statističnega urada RS objavljeni 19. decembra 2019.
Neprijavljanje odselitev
Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so bile v letu 2018 približno 5 % vseh odselitev.
Notranjih selitev za 7,5 % manj kot v 2017
V letu 2018 je bilo registriranih 103.961 notranjih selitev (tj. sprememb naselja bivališča znotraj države) ali za 7,5 % manj kot v letu 2017; oseb, ki so bile pri tem udeležene (notranjih selivcev), pa je bilo 93.610 (9.913 prebivalcev se je selilo več kot enkrat).
Od prebivalcev, ki so v letu 2018 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina (80 %) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 89.500 državljanov Slovenije in približno 14.500 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.
V letu 2018 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,5 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2018 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak štiriindvajseti.
V letu 2018 je bilo zabeleženih tudi 46.277 sprememb prebivališča znotraj naselij (42.788 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.600, znotraj naselja Maribor pa 5.299 prebivalcev.
Iz Koroške regije se je v letu 2018 odselilo 1484 prebivalcev, kar je manj kot leta 2017, ko se jih je 1583. Lani jih je največ, kar 522, šlo živet v Osrednjeslovensko regijo, 487 v Podravsko, 75 v Obalno-kraško, le trije, kar je najmanj pa v Primorsko – notranjsko regijo. V letu 2017 se jih je v Osrednjeslovensko regijo odselilo 526, v Podravsko pa le eden manj.
Iz Pomurske v Koroško regijo se je priselilo 33 oseb, iz Podravske 389, iz Savinjske 20, iz Zasavske 18, iz Posavske 11, Iz Jugovzhodne Slovenije 34, iz Osrednjeslovenske 336, iz Gorenjske 37, iz Primorsko-notranjske 5, iz Goriške 9 in iz Obalno-kraške 47, torej skupaj 939 oseb.
Vir: SURS
