Tanja Glušič: ´Moj svet je zelo omejen.´

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on email
E-pošta
Share on telegram
Telegram
Share on whatsapp
WhatsApp

Tanja Glušič je 22-letna parašportnica s Prevalj, ki se s plezanjem ukvarja že od leta 2013, ko je ´ugotovila´, da obstaja paraclimbing. V osnovni šoli so jo starši usmerili v šport, največje zasluge za njeno odločitev za plezanje pa imata njeni sestri, ki sta se tudi ukvarjali in se še ukvarjata s tem športom.

Tanja ima Usherjev sindrom. Ima tunelski vid, gluha pa je od rojstva. Ko je bila stara 4 leta, so ji vsadili polžev vsadek. Zaradi Aspergerjevega sindroma, motnje avtističnega spektra, športnica težje navezuje socialne stike.

Kljub vsem težavam starši ves čas verjamejo, tako da se danes lahko pohvali, da je študentka ekonomske fakultete.

Kdo je Tanja Glušič, ko ni plezalka?

Taka Tanja Glušič sploh ne obstaja. No, ves čas res ne plezam. Grem na hojo, se sončim, ker sem imela kronično pomanjkanje D3-vitamina. Moje delo je zlaganje posode iz in v pomivalni stroj, zlaganje in obešanje perila, včasih tudi kaj spečem …

Kaj ti pomeni plezanje?

Plezanje mi pomeni vse. Zame je to rekreacija, sprostitev, zabava in užitek. Je moj način življenja.

V kateri kategoriji tekmuješ?

Tekmujem v kategoriji B2 (omejenost vida do 5 %).

Si članica slovenske paraplezalne reprezentance, tvoj trener je Jurij Ravnik. Se dobro ujameta oz. koliko moči je bilo potrebne, da si se mu prepustila v vodenju?

S trenerjem se dobro ujameva. Vesela sem, da sem dobila trenerja, prej sem bila bolj ali manj prepuščena sama sebi, in povrhu še takšnega, o katerem bi lahko le sanjala. Jurij ni le moj trener, je tudi moj motivator, psiholog, šofer … Pred tekmo me umiri. Kadar na tekmi ne gre vse po mojih načrtih, me potolaži. Ko pridem v Ljubljano na trening s prevozi.org, me pride iskat in me pelje do plezalnega centra, po treningu pa me zopet odpelje na prevoz. Seveda sem se mu takoj prepustila v vodenju, saj sem vedela, da je strokovnjak in da me lahko v steni najbolje usmerja.

Naštej nekaj priznanj, na katera si najbolj ponosna.

Najbolj sem ponosna na medalji iz svetovnih prvenstev: srebrno iz svetovnega prvenstva v Gionu (Španija) 2014 in letošnjo bronasto iz svetovnega prvenstva v Innsbrucku.

Koliko treniraš?

Treniram 2 x–3 x na teden.

Ti plezalne izkušnje pomagajo v vsakdanjem življenju ali ti vsakdanje izkušnje pomagajo pri plezanju? Kako se vidi to?

Plezalne izkušnje mi pomagajo v vsakdanjem življenju. To se vidi, da sem vztrajna, trmasta, vedno želim doseči cilje, ki si jih zadam.

Si kdaj obžalovala odločitev, da se boš ukvarjala s plezanjem? Zakaj (ja oz. ne)?

Tega nikoli nisem obžalovala.  Pri plavanju, smučanju in teku sem prepočasna. Pri namiznem tenisu ne najdem žogice. Plezanje je edini šport, kjer sem lahko uspešna in osvajam medalje na svetovnih prvenstvih.

Mama je pojasnila, da vidiš, kot bi gledala skozi slamico. Kaj zate predstavlja plezalna stena?

Plezalna stena zame predstavlja goro oprimkov, ne vidim pa, kakšen je oprimek – ali je slab ali dober. Probleme imam pri razpoznavanju barv. Podobne barve med seboj zamenjujem. Še huje je, če so oprimki iste barve, kot je plezalna stena. Zato nujno potrebujem nekoga, da mi govori, kje so oprimki, kako naj primem … Na tekmah je glede barv bolje urejeno. Postavljena smer je v isti barvi, ostali oprimki pa so odstranjeni oz. veljajo vsi oprimki v postavljeni smeri.

Kljub bolezni si dokaj samostojna. Celo v Ljubljano se pelješ sama preko prevozi.si. Zajemaš življenje z veliko žlico?

Res je. Če bi čakala, kdaj bo imel kdo čas in me peljal v Ljubljano, bi največkrat ostala doma. Lahko bi rekla, da zajemam življenje z veliko žlico, saj v plezanju res uživam in komaj čakam naslednjih tekem.

Kako dojemaš svet (soplezalce) okoli sebe?

Moj svet je zelo omejen. Na treningu sem navadno sama s trenerjem in upoštevam njegova navodila. Če me kdo ogovarja ali me samo pozdravi, mi trener lepo razloži, kdo je ta oseba. Pogosto se to dogaja na tekmah, kjer me vsi ogovarjajo, tudi tekmovalci, trenerji … iz drugih držav in mi čestitajo. Trener mi prevede, kaj je kdo rekel …

Sanje, o katerih sanjaš?

Moje sanje so zmagati na svetovnem prvenstvu, udeležiti se paraolimpijskih iger ter najti sponzorje.

Hvala, Tanja, za čas, ki si si ga vzela ter uspešno kariero tudi v bodoče.

Hvala.

Iz iste kategorije

Iz istega kraja

Close Menu