Za razvoj Koroške, ki ji lahko koristi vrnitev ljudi z dela v tujini

Ravenčanka Anja Radjenović, diplomirana politologinja, smer mednarodni odnosi, razmišlja o razvoju koroške regije, h kateremu bi lahko pripomogla s svojimi izkušnjami, saj že ducat let živi v tujini. Zaposlena je v Evropskem parlamentu, kjer raziskuje migracije in piše priporočila s tega področja za evropske poslance. Delala je tudi v prevajanju, evropsko kariero je začela v Luksemburgu.

Tujina odpira nova obzorja in številne priložnosti za mlade

Delo v mednarodnem okolju ji je všeč, ker je spoznala veliko zanimivih ljudi in se naučila več tujih jezikov. Verjame, da jo je izkušnja dela v tujini, kamor je odšla leta 2006, obogatila tako poklicno kot osebno. Pravi, da izven domovine človek postane bolj odprt in toleranten, s širšim pogledom na svet ter njegove dobre in slabe strani.

Anja je pot v svet začela v Luksemburgu, ko je na Evropski komisiji delala kot prevajalka. Po tem, ko ji je uspelo opraviti obsežen izpit za zaposlitev za nedoločen čas, se je leta 2009 odpravila v Bruselj, kjer je več institucij EU. Šest let je prevajala na Odboru regij, ki združuje predstavnike lokalnih oblasti iz vseh držav EU, tudi Slovenije (v njem denimo zaseda tudi ravenski župan). Prevajala je zakonodajne dokumente, pomembne za slovenske državljane. Leta 2015 je zamenjala institucijo in področje dela, zdaj je zaposlena v Evropskem parlamentu na področju migracij in azila. Svetuje in pomaga evropskim poslancem pri njihovem delu, ko obravnavajo zelo pereča vprašanja beguncev in ekonomskih migrantov.  Tesno je vpeta v postopek sprejemanja zakonodaje EU, ki je zelo specifičen, saj pri njem sodelujejo vse države članice EU in Evropski parlament.

Utrinek s potovanja po Tibetu.

Ne izključuje vrnitve na Koroško z dela v tujini

Otroštvo je preživela na Prevaljah, kjer je že kot deklica začela trenirati odbojko. Ljubezen do tega športa neguje še danes, saj je našla tudi v Bruslju klub navdušencev z vseh vetrov in različnih držav; ljubiteljsko igra za flamsko ekipo, ki zastopa institucije EU. Je zelo aktivna in pisarniško delo rada uravnoteži z izleti v naravo, zlasti v gore, tudi slovenske, ali sede na kolo. Veliko bere, najljubši so ji ruski, angleški in ameriški klasiki. Vesela je, da se je zlasti prek odbojke dobro integrirala v belgijsko družbo, saj imajo v klubu kar nekaj Belgijk in Belgijcev, čeprav večina članov še vedno prihaja iz drugih članic EU. Tekmujejo proti odbojkarskim ekipam iz okolice Bruslja, s čimer spoznavajo tudi lokalno življenje v državi gostiteljici. V evropski službi je namreč okolje zelo mednarodno, tako da vpliva Belgije ni čutiti.

Anja pravi, da dolgotrajne selitve v tujino pravzaprav nikoli ni načrtovala, saj je vedno imela rada življenje in ljudi na Koroškem. Kot študentka v Ljubljani ni pretirano razmišljala o delu v tujini, prijavila se je na oglas za delovna mesta v Luksemburgu, ki ga je v časopisu našla mama. Sprva je nameravala ostati le nekaj let in se nato vrniti, a je bil splet okoliščin drugačen in zdaj je na življenje v tujini že navajena. Priznava pa, da se vedno raje tudi vrača domov in si pušča odprto možnost, da se enkrat vrne za zmeraj.

Priložnosti za mlade vidi v krepitvi koroškega gospodarstva, zlasti turizma

Pravi, da veliko razmišlja o potencialu za razvoj Koroške in o tem, kako bi lahko s svojim znanjem prispevala k čim večji uspešnosti v regiji. Največ možnosti za razvoj Koroške vidi v turizmu – čudoviti neokrnjeni naravi in privabljanju večjega števila tistih turistov, ki jim je všeč aktivno preživljanje počitnic. Verjame v potencial naših planin ter naravnih biserov, kot je Ivarčko jezero, pa tudi odlične kuhinje po relativno dostopni ceni. Številnim prijateljem in znancem je že pokazala koroške naravne in kulturne lepote. Anja pa tudi opozarja, da je treba zmeraj vzpostaviti pravo ravnovesje med turizmom in varstvom okolja. Svoje prednosti, ki bi jih lahko doprinesla k razvoju koroške regije, vidi v znanju jezikov, izkušnjah v mednarodnem okolju in številnih stikih iz različnih držav. Meni, da bi lahko na Koroškem poučevala tuje jezike, prevajala ali tolmačila za razna podjetja ali javne ustanove. Svoje odlično poznavanje zakonodaje EU s področja azila in migracij bi lahko koristno uporabila pri vprašanjih, povezanih s priseljevanjem, čezmejnim povezovanjem in pri vzpostavljanju dobrih praks z Avstrijo na tem področju.

Več o Službi Evropskega parlamenta za raziskave in njihove študije najdete na (v slovenščini):

http://www.europarl.europa.eu/at-your-service/sl/stay-informed/research-and-analysis

Več o regionalni politiki Evropske unije in črpanju sredstev (v slovenščini):

http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/

Besedilo: Mojca Erjavec

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila