V medijih nova razkritja o nabavah zaščitne opreme

Mediji znova pišejo o nabavah zaščitne opreme. Dnevnik je objavil informacije o marčni ponudbi kitajskega velikana Sinopharm Sloveniji. Portal 24ur ugotavlja, koliko bi država pri poslu z Acronom prihranila, če bi maske kupila pri proizvajalcu. Za Večer pa je spregovoril nekdanji vodja projektne skupine za izvedbo nabave opreme Mitja Terče.

Terče, ki je vodil skupino za koordinacijo in izvedbo nabave zaščitne opreme pri ministrstvu za gospodarstvo, je v pogovoru za Večer opisal dogajanje v zavodu za blagovne rezerve v kritičnem času nabave zaščitne opreme. “Verjetno neposredni posli s Kitajsko ne bi bili realno izvedljivi, saj država ni imela dovolj dobrih zvez. Da bi bili hitri, transparentni in učinkoviti, so sanje nekoga, ki ne pozna mednarodne trgovine k kriznih razmerah,” je komentiral.

Pojasnil je tudi vlogo njegove skupine, za vodenje katere sicer ni dobil honorarja, le vračilo potnih stroškov. “Ker smo bili zadolženi za izvedbo, ne za nabavo, smo se vključili v zadnjem koraku. Nekdo je prej pogledal certifikate in podpisal pogodbo, mi pa smo pomagali pri izvedbi,” je dejal.

Časnik Dnevnik pa v današnji izdaji poroča, da je ponudba kitajskega farmacevtskega velikana Sinopharm, ki jo je Slovenija prejela že sredi marca, nazorno potrjuje, da je Slovenija zaščitno in medicinsko opremo močno preplačala.

Kot je razvidno iz dopisa kitajskega državnega podjetja, je slovensko veleposlaništvo v Pekingu njihovo ponudbo prejelo 21. marca. Ponudba je vsebovala vse od navadnih kirurških mask do medicinskih ventilatorjev za pomoč najbolj prizadetim v epidemiji novega koronavirusa, zajemala pa količine, primerljive z večjimi posredniki, s katerimi je Slovenija pozneje podpisala pogodbe.

“Podjetje Sinopharm nima zastopništva v Sloveniji, Republika Slovenija pa ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji. To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje. Poleg tega je podjetje zahtevalo tudi 100-odstotno predplačilo, česar pa se zavod za blagovne rezerve ne poslužuje, saj zaradi možnosti prevar in nezanesljivih dobav blago plača šele po prevzemu,” se je glasilo pojasnilo gospodarskega ministrstva.

A kot ugotavlja Dnevnik, da je šlo pri sklicevanju na zakonodajo, ki posla s Kitajci ne dovoljuje, za laž, saj da takšne zakonodaje ni, Evropska komisija pa je celo svetovala nakup brez posrednikov, zavod za blagovne rezerve pa je bil ob tem nekaterim slovenskim posrednikom pripravljen plačati 100-odstotno predplačilo.

Po pojasnilih, ki jih je Dnevnik dobil od gospodarskega ministrstva, zavod za blagovne rezerve neposrednih pogodb z dobavitelji ni sklepal, ker je bilo tveganje za realizacijo poslov po njihovem mnenju preveliko.

Portal 24ur je medtem naredil hipotetičen izračun prihranka države, če bi posel s trgovskim podjetjem Acron izpeljala neposredno pri proizvajalcih in če bo omenjena koroška družba dogovorjeni posel izpeljala v celoti po pogodbeno določeni ceni in količini.

Po izračunih portala bi ta prihranek znašal 16,6 milijona evrov ali več kot polovico 30-milijonske pogodbene vrednosti med Acronom in zavodom za blagovne rezerve.

Preberite še: Slovenjgraški Acron zavrača obtožbe o ponarejanju in skrivanju certifikatov

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila