Ustavno sodišče: Način odreditve izobraževanja na daljavo v osnovnih šolah v neskladju z ustavo

Ustavno sodišče je z delno odločbo ugotovilo, da je v neskladju z ustavo ureditev, po kateri lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. DZ mora neskladje določbe, ki je zapisana v petem protikoronskem zakonu, odpraviti v dveh mesecih.
šola, klopi prazne

Ustavni sodniki so presojali ustavnost zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki ga je DZ sprejel oktobra lani. Sklenili so, da je v neskladju z ustavo 104. člen omenjenega zakona, ki pooblašča ministra za izobraževanje, da lahko odredi izobraževanje na daljavo tudi v osnovnih šolah in vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke s posebnimi potrebami.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da takšna ureditev, v kolikor se nanaša na osnovne šole ter zavode za otroke s posebnimi potrebami, pomeni preširoko polje proste presoje ministra za izobraževanje. Odločitev o sprejetju takšnega ukrepa namreč zakonodajalec v celoti prepušča ministru, s tem pa mu prepušča normativno odreditev ukrepa, s katerim se izvirno posega v človekovo pravico otrok do izobraževanja.

Po presoji ustavnega sodišča so prizadevanja za čim učinkovitejše izvajanje procesa izobraževanja na daljavo sicer lahko v določeni meri omilila posledice ukrepa začasne prepovedi zbiranja ljudi v osnovnih šolah ter v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Vendar pa izobraževanje osnovnošolcev in otrok s posebnimi potrebami v takšni obliki ne more pomeniti enako učinkovite oblike izobraževanja oziroma usposabljanja, kot je zagotovljena v primeru izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v samih vzgojno-izobraževalnih institucijah, so ustavni sodniki zapisali v odločbi.

Izobraževanje na daljavo tako ne more nadomestiti učenja v vzgojno-izobraževalnih institucijah in neprecenljivega neposrednega stika med učiteljem in učencem. To še posebej velja za otroke s posebnimi potrebami, s katerimi se v zavodih ves čas ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, ter za mlajše osnovnošolske otroke, ki so pri izvajanju poučevanja na daljavo v pretežni meri odvisni od neposredne pomoči odrasle osebe.

Ustavno sodišče še opozarja, da zakonodajalec ni določil, kako bo poskrbljeno za tiste, ki potrebujejo dodatno učno pomoč oziroma druge posebne oblike pomoči, prav tako ni upošteval, da lahko vsaj določeno stopnjo zaščite pred širjenjem covida-19 pomenijo tudi drugi ukrepi, ki ne posegajo oziroma posegajo v manjši meri v človekove pravice s področja izobraževanja.

Sodišče je tako v delni odločbi ugotovilo, da je 104. člen petega protikoronskega zakona v neskladju z ustavo, DZ pa mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku dveh mesecev. Določbe pa ni razveljavilo, saj bi s tem odpadla kakršnakoli zakonska podlaga za odreditev šolanja na daljavo v primeru ponovne začasne prepovedi zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah, kar bo lahko privedlo še do hujšega posega v človekove pravice.

So pa ustavni sodniki razveljavili več odlokov in sklep ministrice za izobraževanje Simone Kustec, ki so v tistem času posegali v izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Ti predpisi so bili namreč izdani na podlagi 104. člena protikoronskega zakona, za katerega so ustavni sodniki odločili, da je neustaven. Odloki sicer ne veljajo več.

Odločbo je US sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Sodniki Špelca Mežnar ter sodnika Matej Accetto in Marijan Pavčnik so dali pritrdilna ločena mnenja, Dunja Jadek Pensa in Rajko Knez pa odklonilni ločeni mnenji.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport si bo še naprej prizadevalo, da se bo “v obdobju sobivanja z virusom covid-19 vzgojno-izobraževalni proces za vse skupine šolajočih in zaposlene izvajal na najbolj optimalen in za zdravje vseh vključenih varen način v aktualnih zdravstvenih in epidemičnih razmerah,” so za STA sporočili z ministrstva. Vse do drugačne ureditve, ki jo državnemu zboru narekuje ustavno sodišče, tako izpodbijani sklep kot določba zakona, kot so navedli, ostajata v veljavi.

Predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih poudarja, da je šolanje na daljavo pustilo posledice in da bo strokovno oceno o tem moralo podati ministrstvo. Predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan pa je dejal, da so ves čas opozarjali na neustreznost ukrepa, da se šole zapirajo prve in odpirajo zadnje. “Želimo si, da bi bili ukrepi, ko so sprejeti, dovolj vestno, pravno premišljeni,” je dodal.

Na ugotovitev ustavnega sodišča so se danes odzvale tudi nekatere opozicijske stranke. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v izjavi medijem v DZ dejal, da je ustavno sodišče le potrdilo, kar v LMŠ ves čas opozarjajo – da vlada dela protizakonito in neustavno. Predsednica SAB Alenka Bratušek je izpostavila, da gre za najbolj ranljiv del naše družbe, zato bi morala biti vlada še toliko bolj pozorna. “Na to smo jih neštetokrat opozorili, reagirali pa niso.” Poslanec SD Dejan Židan pa je dejal, da vlada ves čas epidemije deluje mimo stroke, mimo epidemiologov in mimo pravnikov. Odločitve vlade so “nasilne”, nestrokovne, nekatere se tudi poznajo na zdravju ljudi, je dodal.

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.