Štirinajst let po prvi prireditvi VON PISTOR, je društvo Pitoni z.o.o. (v sodelovanju s TIC Vuzenica), v soboto, 2. februarja 2019, ob 19. uri v Modri dvorani Vuzenica, ponovno pripravilo enega najodmevnejših dogodkov leta, Von Pistor 2018, v Vuzenici, pa tudi širše.
Prireditev so z izvirnim in avtorskim scenarijem vodili igralci gledališke zasedbe Pitoni z.o.o. Matjaž Jeznik, Jernej Urh in Uroš Medved, glasbeno pa so z živo izvedenimi akustičnimi nastopi nabito polno dvorano razživeli Avtomobili (za to priložnost Marko Vuksanović z domačinoma Matjažem Steržetom in Domnom Gracejem), Okustični in Eva Boto.
O zmagovalcih kategorij so odločali občani preko glasovanja po principu – vsako gospodinjstvo en glas. Poleg omenjenih pa so se podelili tudi nagrada za športnika leta, ki jo je pripravila Občina Vuzenica in Von Pistor 2018 za življenjsko delo, ki ga je podelil organizator.
Prejemnik nagrad Von Pistor 2018:
Športnika leta: nogometaš Jaka Bijol
Pokal Vuzenice – plesno rekreacijski klub Harmonija
Za podjetnika leta: Maksimiljan in Janja Šuler
Za kulturnika leta: saksofonist Matevž Zupančič
Za dogodek leta: Mojca Haberman s projektom 2 Triglava
VON PISTOR 2018 ZA ŽIVLJENJSKO DELO V ROKE MARIJI KOČIVNIK
Nekoč davno, ko je prišla v Vuzenico, so ji domačini rekli » Spodnška še voda ni dobra, kaj da bi bla babnca…«
Rodila se je leta 1951 Štefanu in Mariji Jagrič. Živeli so na Pesnici, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Že kot otrok je rada vodila in organizirala. Okoli nje so se vedno zbirali otroci in želja postati vzgojiteljica se ji je po šolanju na Vzgojiteljski šoli v Mariboru tudi uresničila. Kot srednješolka je spoznala Francija, in ljubezen jo je pripeljala v Vuzenico.
Njena službena pot se je pričela v Mariboru. Po rojstvu hčerke Iris, pa si je želela službo bliže domu, ki sta si ga z možem v tistem času ustvarjala v Vuzenici. Pogumno je potrkala na vrata vrtca na Muti in tam ostala vzgojiteljica do leta 1976, ko se je zaposlila v vrtcu Vuzenica in postala vodja vrtca. S krajšo prekinitvijo dela, je bila vse do leta 2008 pomočnica ravnatelja za vrtec in gonilna sila pri razvoju otroškega varstva v kraju in širše. Skrbela je za povezovanje vrtca s širšim prostorom in s tem pripomogla k širjenju strokovnega znanja in dobrega dela. Pod njenim vodstvom, je vrtec Vuzenica postal poznan po vsej Sloveniji.
Marijina profesionalna in zasebna pot sta vedno hodili z roko v roki. Uspehi in rast vrtca Vuzenica, so bili skupaj s sodelavci, tudi njeni uspehi in rast.
- Skupaj z vrtcem je bila pobudnik in organizator prireditev in praznovanj za predšolske otroke v kraju in širše,
- Sodelovala je v programu Cicibanova Hranilnica,
- skupaj s krajevno skupnostjo je bila pobudnik akcije Moj malček- za novorojenčke v kraju, ki poteka še danes,
- vrtec je prevzel povezovalno vlogo med generacijami, organizacijami v kraju in posamezniki,
- organizirali so dneve odprtih vrat za otroke, ki niso obiskovali vrtca,
- kot občinska svetnica se je zavzemala za sočloveka, za odprtost vrtca in za dobre materialne pogoje otrok in delavcev,
- bila je pobudnik in soorganizator Srečanj najstarejših občanov v kraju,
- vrtec je pod njenim vodstvom strokovno rastel in napredoval.
Iskala je poti in rešitve za čim spodbudnejše okolje za igro in učenje najmlajših. Skupaj s sodelavci je želela ustvariti najboljše pogoje, kjer se bodo dobro počutili delavci, otroci in starši. Strokovno rast in razvoj je spremljal Zavod RS za šolstvo, ki je vrtcu podelil naziv Hospitacijski vrtec – vrtec dobre prakse. Uspehe in znanje vrtca in zaposlenih je predstavljala na mnogih posvetih za ravnatelje slovenskih vrtcev. S primeri dobre prakse, pa je sodelovala na republiških seminarjih za vzgojitelje. Svoje znanje in izkušnje je kot mentorica dijakom, prenašala na bodoče vzgojitelje.
Leta 1997 je Marija prejela občinsko priznanje za večletni nesebični prispevek pri razvoju Vuzenice. Vrtec-pod njenim vodstvom, pa je leta 2001 zaradi dobrega sodelovanja na republiški ravni, prejel Kumerdejevo priznanje – najvišje republiško priznanje na področju vzgoje in izobraževanja. Vrtec je postal mentorsko središče za vrtce Slovenije.
Marija, kljub svojim visokim strokovnim ciljem, nikoli ni pozabila na otroke, sodelavce in starše. Vedno je znala prisluhniti in pomagati. Veliko posluha pa je imela tudi za otroke s posebnimi potrebami in za njihove družine. Njen raziskovalni značaj, jo je za 11 let njene profesionalne poti odpeljal na Muto, kjer je bila prva vodja takrat imenovane Delavnice pod posebnimi pogoji. V prvih treh letih je postavila zdrave temelje današnjega Varstveno delovnega centra. Čeprav se je kasneje vrnila v vrtec, stika z uporabniki in delavci nikoli ni izgubila. Kot prostovoljka je pustila neizbrisen pečat na prepoznavnosti in vključenosti oseb s posebnimi potrebami. V svojem osem letnem predsedovanju Medobčinskega društva Sožitje Zgornje Dravske doline, pa je bila tudi pobudnica in 5 let vodja Mednarodnega Festivala Igraj se z mano za Koroško. Kot predana prostovoljka, ki svoje delo opravlja z veliko odgovornostjo in željo omogočiti osebam z motnjami v duševnem razvoju višjo kakovost življenja, je Marija leta 2016 prejela Plaketo Centra za usposabljanje delo in varstvo Črna na Koroškem.
Kdo pa je Mara zasebno?
Je hči, sestra, žena, je mama, snaha, tašča in babica …. Je prijateljica … Vse te besede so pri Mari zapisane z veliko začetnico. Kljub vsem preizkušnjam v življenju je vedno odprta, topla, optimistična. Sliši, vidi, razume in pomaga. Je odločna, poštena in odkrita. Je polna energije, s katero pogumno stopa v prihodnost.
Tekst: Kulturno umetniško društvo »Pitoni Z.O.O.«, Matjaž Sterže
